Prva socialna pomoč
  Sporočilo za javnost  Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o socialnem varstvu po mnenju Vlade RS ni utemeljena Nazaj  
Obdaritev otrok  (3.1.2017)
Ob velikodušni podpori naših donatorjev in skupaj s prostovoljkami in strokovnimi delavci Centra za socialno delo Ljubljana Šiška smo pripravili več dogodkov in sicer:

* Otroke smo odpeljali na ogled lutkovne predstave Pekarna Miš Maš v gledališče Mini teater in na obdaritev z dedkom mrazom.
* in še ...

...
Reorganizacija CSD - vrniti socialno delo na teren  (2.1.2017)
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja podlago za pričetek reorganizacije centrov za socialno delo. Javna obravnava bo trajala do 15. februarja 2017. Glavni namen reorganizacije centrov za socialno delo je izboljšanje storitev za državljane.

Reorganizacija vključuje tri pozitivne spremembe: uvedbo nove organizacijske strukture CSDjev, informativne odločbe in socialno aktivacijo. ...
Ustanova Rdeča žoga v sodelovanju s Klubom slovenskih podjetnikov  (27.12.2016)


Ustanova Rdeča žoga je donirala igrače za obdaritev otrok v vrednosti 5.751 EUR. ...
Nov Materinski dom  (10.11.2016)
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je ob spremstvu ljubljanskega župana Zorana Jankovića uradno otvorila nov Materinski dom v Ljubljani, v katerega so se pred dnevi preselile mamice z otroki. Ministrstvo je za gradnjo in opremo novega Materinskega doma namenilo 1,27 milijona evrov, Mestna občina Ljubljana je zgradila ograjo in dala v brezplačno uporabo zemljišče ob stavbi. Dejavnost Materinskega doma večinsko financira ministrstvo. ...
 
   Arhiv sporočil ...
 
 
Anketna vprašanja
Vas zanima, kaj si mislijo o tem in onem drugi uporabniki portala? Poglejte in sodelujte v trenutni anketi. 
 

Datum: 14.5.2005

Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o socialnem varstvu po mnenju Vlade RS ni utemeljena  (Splošno)

Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje k zahtevi za oceno ustavnosti 1. alineje 1. odstavka 99. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) ter 2. odstavka 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu ter ga posredovala Državnemu zboru RS.

Zahtevo za oceno ustavnosti je vložilo 12 občin, ki izpodbijanim določbam očitajo neskladnost z določbami 140. člena in drugega odstavka 153. člena Ustave. Prva alinea 1. odstavka 99. člena ZSV določa, da se pravice družinskega pomočnika financirajo iz proračuna občin, 2. odstavek 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSV pa določa, da so do ureditve instituta osebne asistence lahko družinski pomočniki tudi osebe, ki niso družinski člani invalidne osebe.

Zahteva za oceno ustavnosti izpodbijanih določb po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ni utemeljena, ker pri ureditvi pravice do izbire družinskega pomočnika in uzakonitvi obveznosti občin, da krijejo stroške pravic družinskega pomočnika, po vsebini ne gre za naloge lokalne narave, ki bi jih lahko občine urejale samostojno, niti ne gre za prenos pristojnosti z države na občino, za kar bi bilo potrebno predhodno soglasje občine.

Poleg tega podatki o financiranju socialno varstvenih storitev in programov občin v letu 2004 kažejo, da finančni viri samoupravnih lokalnih skupnosti na ravni države niso v nesorazmerju z nalogami, ki jih določata ustava in zakon, pobudnice same pa tudi niso dokazale nasprotno, saj pri podatkih o financiranju in porabi sredstev na področju socialnega varstva v zahtevi za oceno ustavnosti niso upoštevale vseh virov in vseh dejansko porabljenih sredstev. Primerjale so le sredstva, ki so bila občinam namenjena za osebno pomoč, in sredstva, ki so jih porabile za pravice družinskega pomočnika, niso pa upoštevale tudi drugih zagotovljenih sredstev (za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, za razvojne in dopolnilne programe) ter sredstev, ki jih za navedene namene dejansko porabijo.

Razveljavitev 1. alinee 1. odstavka 99. člena ZSV bi povzročila pravno praznino, saj bi zakon v tem primeru družinskim pomočnikom določal določene pravice, ne bi pa več določal pristojnega financerja. Pravice družinskega pomočnika bi bile le črka na papirju, s čimer bi bila povzročena škoda že izbranim družinskim pomočnikom, kršeno pa bi bilo tudi načelo zaupanja v pravo.

Razveljavitev 2. odstavka 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSV pa ne bi imela pravega učinka, saj možnost, da je družinski pomočnik tudi tretja oseba, pod pogojem istega stalnega prebivališča z invalidno osebo, določa že ZSV v materialnopravnem delu, v 18.c členu.

Vir: MDDSZ




       NE spreglejte naših DONATORJEV
 EMMA d.o.o.
Designed & Administrated by: Maja Štajer