Prva socialna pomoč
  CSD  ZSDP   Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Nazaj  

starševski dodatek

pomoč ob rojstvu otroka

otroški dodatek

dodatek za veliko družino

dodatek za nego otroka

delno plačilo za izgubljeni dohodek


porodniški dopust

očetovski dopust

dopust za nego in varstvo otroka

posvojiteljski dopust


starševsko nadomestilo

(porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, posvojiteljsko nadomestilo)


do 3.leta otrokove starosti


Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - uradno prečiščeno besedilo (Ur.list št. 110/03, dne 12.11.2003)


Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur.list št. 76/03, dne 04.08.2003)


Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Ur.list št. 116/03, dne 27.11.2003)


Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Ur.list št. 104/03, dne 27.10.2003)



Otroški dodatek

Denarna socialna pomoč

Izredna denarna socialna pomoč

Varstveni dodatek

Državne štipendije

Znižano plačilo vrtca

Subvencija malice za učence in dijake

Subvencija kosila za učence

Subvencija prevoza za dijake in študente

Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

Pravica do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje



Družinski prejemki

Starševsko varstvo


Na našem centru lahko uveljavljate pravice in pomoči iz Zakona o socialnem varstvu, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ter denarne pomoči, ki jih omogočata Mestna občina Ljubljana in Občina Medvode.

Druge pomoči

Pomoč družini na domu in institucionalno varstvo odraslih



ZAKON O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH (ZSDP)

SPLOŠNE DOLOČBE


1. člen
(vsebina zakona)

S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.

2. člen
(vrste pravic)

Pravice po tem zakonu so:
- pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in
- pravice do družinskih prejemkov.

Pravice po tem zakonu uveljavlja eden od staršev, če zakon ne določa drugače.

Pravice iz tega zakona so vezane na otroka. Pravice po tem zakonu prenehajo s smrtjo otroka.

3. člen
(pomen posameznih pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. starševski dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka po tem zakonu,

2. starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo po tem zakonu,

3. druga oseba je oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi odločbe centra za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) oziroma sodbe ali začasne odredbe sodišča, izdane v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,

4. samozaposleni so osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo,

5. kmetje so osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po posebnih predpisih,

6. za daljše obdobje se šteje najmanj 30 koledarskih dni,

7. polna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu tedenske delovne obveznosti zavarovanca, ne glede na to ali gre za polni ali krajši delovni čas,

8. delna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu, krajšem od obsega tedenske delovne obveznosti zavarovanca. Delna odsotnost z dela ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti. Delna odsotnost z dela se izračuna tako, da se pripadajoče število dni dopusta pomnoži s količnikom, ki je razmerje med polno delovno obveznostjo in številom ur dopusta na teden,

9. strnjen niz je odsotnost z dela v polnem trajanju posamezne vrste starševskega dopusta na enkrat brez prekinitve,

10. otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami v duševnem razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen otrok, otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo,

11. zunajzakonski partner je oseba, ki živi z drugo osebo najmanj eno leto v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

12. prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevki za starševsko varstvo.

4. člen
(sredstva za izvajanje zakona)


Sredstva za izvajanje tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

A. PRVI DEL

5. člen
(splošna določba)


Prvi del zakona ureja sistem zavarovanja za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo ter postopek uveljavljanja teh pravic.

Z zavarovanjem se zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice vezane na starševske obveznosti.

Če vplačani prispevki iz naslova starševskega varstva ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja, se sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.


I. ZAVAROVANJE ZA STARŠEVSKO VARSTVO

6. člen
(zavarovanci za starševsko varstvo)


Zavarovanci za starševsko varstvo so:
1. zaposleni na območju Republike Slovenije,
2. izvoljeni ali imenovani nosilci javne in druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo,
3. tujci, ki so na območju Republike Slovenije zaposleni pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če je tako zavarovanje določeno z mednarodnim sporazumom,
4. samozaposleni,
5. kmetje,
6. vrhunski športniki in šahisti,
7. brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,
8. osebe, ki prejemajo nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje,
9. osebe, ki so na prestajanju kazni,
10. osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu.

7. člen
(pravice iz zavarovanja)


Pravice iz zavarovanja so:
1. starševski dopust,
2. starševsko nadomestilo,
3. pravice iz naslova krajšega delovnega časa.

8. člen
(prispevki za starševsko varstvo)


Za starševsko varstvo se plačuje prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca.

Višina prispevka se določi z zakonom.

Prispevki se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.

9. člen
(osnova za plačilo prispevkov)


Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci iz 6. člena tega zakona plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

10. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)


Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca za starševsko varstvo so zavarovanci iz 6. člena tega zakona.

11. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)


Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za starševsko varstvo so:
1. delodajalci - za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 6. člena tega zakona;
2. zavarovanci iz 4. točke 6. člena tega zakona;
3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 8. točke 6. člena tega zakona;
4. Republika Slovenija za zavarovance iz 5., 6., 7., 9. in 10. točke 6. člena tega zakona.

12. člen
(splošno o prispevkih)


Glede obračunavanja prispevka za starševsko varstvo, rokov za plačilo, izterjave, vračila preveč plačanega prispevka, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja se uporabljajo posebni predpisi, ki urejajo davčni postopek in plačevanje prispevkov za socialno varnost.


II. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DOPUSTA

1. Splošne določbe o starševskem dopustu


13. člen
(vrste starševskega dopusta)


Vrste starševskega dopusta so:
1. porodniški dopust,
2. očetovski dopust,
3. dopust za nego in varstvo otroka,
4. posvojiteljski dopust.

Starševski dopust je določen v koledarskih dnevih za polno odsotnost z dela.

14. člen
(pravica do starševskega dopusta)


Starši ali druge osebe imajo pravico do starševskega dopusta, če so zavarovanci po tem zakonu.

15. člen
(dolžnosti delodajalcev)


Delodajalci so dolžni delavcem zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta v skladu s tem zakonom.

16. člen
(obveščanje delodajalca)


Delavec mora obvestiti delodajalca o nameri izrabe starševskega dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta, če ta zakon ne določa drugače.

Center o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta obvesti delodajalca oziroma pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti, če začasno preneha z opravljanjem dejavnosti, v 15 dneh po priznanju pravice.


2. Porodniški dopust

17. člen
(trajanje porodniškega dopusta)


Mati ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 105 dni.

18. člen
(prenehanje pravice do porodniškega dopusta)


Če mati rodi mrtvega otroka ima pravico do porodniškega dopusta še 42 dni od dneva poroda.

Če otrok umre v času porodniškega dopusta ima mati pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila, vendar najmanj 42 dni od rojstva otroka. Po smrti otroka pripada materi največ 10 dni porodniškega dopusta.

Če mati zapusti otroka ob rojstvu oziroma po rojstvu otroka ima pravico do porodniškega dopusta še 42 dni od dneva poroda.

Če mati zapusti otroka v času porodniškega dopusta, pa je že izrabila 42 dni porodniškega dopusta, nima več pravice do porodniškega dopusta od naslednjega dne, ko je zapustila otroka.

19. člen
(način izrabe porodniškega dopusta)


Porodniški dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni, lahko pa 42 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela porodniškega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.

Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, nastopi porodniški dopust z dnem rojstva otroka.

20. člen
(pravica očeta do porodniškega dopusta)


Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če mati:
1. umre,
2. zapusti otroka,
3. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oziroma začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo.

Oče ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni.

Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi oče otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V tem primeru porodniški dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče nastopi porodniški dopust. Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če dejansko neguje in varuje otroka.

21. člen
(pravica druge osebe do porodniškega dopusta)


Druga oseba ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to pravico že izrabila.

Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V tem primeru porodniški dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko druga oseba nastopi porodniški dopust.

22. člen
(obveščanje delodajalca)


Če mati rodi otroka preden je o izrabi porodniškega dopusta obvestila delodajalca, mora delodajalca o tem obvestiti v 3 dneh po rojstvu otroka, razen če njeno zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru je treba zagotoviti zdravniško dokazilo.

Če mati sklepa delovno razmerje v 58 dneh pred predvidenim datumom poroda, mora delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

Oče mora obvestiti delodajalca o izrabi porodniškega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta.

Druga oseba mora obvestiti delodajalca o izrabi porodniškega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta iz drugega odstavka prejšnjega člena.


3. Očetovski dopust

23. člen
(trajanje očetovskega dopusta)


Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 dni. Pravica je neprenosljiva.

24. člen
(oče nima pravice do očetovskega dopusta)


Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če:
1. mati rodi mrtvega otroka,
2. mu je odvzeta roditeljska pravica oziroma so prepovedani stiki z otrokom skladno s posebnim zakonom,
3. otrok živi pri materi ali pri drugi osebi ter oče ne varuje in ne neguje otroka.

Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz prejšnjega odstavka, mu pripada pravica v obsegu, kolikor ga je že izrabil preden so nastopili razlogi za prenehanje pravice.

25. člen
(način izrabe očetovskega dopusta)


Oče mora izrabiti očetovski dopust v času porodniškega dopusta matere najmanj v trajanju 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Oče nima te pravice, če koristi porodniški dopust.

Oče lahko izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do 8. leta starosti otroka. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi delodajalec in center.

Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni.


4. Dopust za nego in varstvo otroka

26. člen
(trajanje dopusta za nego in varstvo otroka)


Eden od staršev ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta.

Ob rojstvu dvojčkov se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni.

Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.

Ob rojstvu nedonošenčka se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za toliko dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša kot 260 dni.

Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije Pediatrične klinike v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: zdravniška komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: minister).

Dopust za nego in varstvo otroka se podaljša v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let, za 30 dni, za tri otroke za 60 dni in za štiri ali več otrok za 90 dni.

Pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena se seštevajo.

Del dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najdalj do 8. leta starosti otroka.

27. člen
(prenehanje pravice do dopusta za nego in varstvo otroka)


Starša nimata pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, če je otrok oddan v vzgojo in varstvo drugi osebi oziroma v zavod.

Eden od staršev nima pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, če je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo drugemu od staršev ter sam ne varuje in ne neguje otroka.

Če razlog za prenehanje pravice iz prejšnjih dveh odstavkov nastopi v času trajanja dopusta, starša nimata pravice do neizrabljenega dela dopusta za nego in varstvo otroka.

V primerih, ko je razlog za pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok, pa eden od otrok umre, staršema preneha pravica do pripadajočega dela daljšega dopusta za nego in varstvo otroka.

28. člen
(kasneje ugotovljeno zdravstveno stanje otroka)


Če je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen otroka ugotovljena potem, ko sta se starša že vrnila na delo, po poteku dopusta za nego in varstvo otroka, otrok pa še ni dopolnil starosti osemnajst mesecev, ima eden od staršev pravico do dopusta za nego in varstvo otroka 90 dni od dneva priznanja pravice.

29. člen
(dogovor o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka)


Starša se pisno dogovorita o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka 30 dni pred potekom porodniškega dopusta. Dogovor predložita centru skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z njim seznanita svoja delodajalca.

Pisni dogovor preneha veljati, če:
1. nastopi smrt enega od staršev,
2. eden od staršev zapusti otroka,
3. postane eden od staršev na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oziroma začasno nesposoben za samostojno življenje in delo.

Pisni dogovor se spremeni, če:
1. nastopi razlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka v času dopusta za nego in varstvo otroka,
2. se pričakuje rojstvo drugega otroka,
3. nastopijo druge okoliščine, ki vplivajo na predhodno odločitev staršev (kot je bolezen, ki traja daljše obdobje, napotitev enega od staršev na delo v tujino, izobraževanje, izguba oziroma sprememba zaposlitve).

Če se starša ne moreta dogovoriti o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka.

Če izrabi dopust za nego in varstvo otroka samo eden od staršev, se ne sklene pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena.



30. člen
(način izrabe dopusta za nego in varstvo otroka)


Dopust za nego in varstvo otroka se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.

Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe dopusta center, ki pri tem upošteva koristi otroka.

31. člen
(omejitve načina izrabe dopusta za nego in varstvo otroka)


Oba starša ne moreta hkrati izrabljati dopusta za nego in varstvo otroka v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu:
1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
3. otroka v družini, v kateri starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let oziroma, če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

32. člen
(način izrabe prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka)


Starša, ki sta prenesla del dopusta za nego in varstvo otroka, lahko le-tega izrabita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela ali po dnevih v obliki polne odsotnosti z dela. Kadar starša izrabita dopust za nego in varstvo otroka po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka.

Delodajalec mora o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka obvestiti pristojni center najkasneje 15 dni po nastopu dopusta. Obvestilu o izrabi dopusta mora priložiti tudi podatke za izračun osnove iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona.

Evidenco o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka vodi delodajalec in center. Delodajalec mora na zahtevo centra, staršev ali druge osebe izdati potrdilo o neizrabljenem prenesenem dopustu za nego in varstvo otroka.

33. člen
(rok obveščanja delodajalca)


Delavca morata obvestiti svojega delodajalca o spremembi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka v 3 dneh, ko je nastopil razlog za spremembo pisnega dogovora po tem zakonu.

V primeru izrabe prenesenega dopusta mora delavec obvestiti svojega delodajalca o svoji odsotnosti v 3 dneh pred nastopom le-tega, kadar ga izrabi po dnevih, v 15 dneh pred nastopom pa, če ga izrabi v strnjenem nizu.

34. člen
(pravica druge osebe do dopusta za nego in varstvo otroka)


Druga oseba ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu kot ga imata mati oziroma oče, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to pravico že izrabila.

Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka ima v soglasju z materjo tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke.


5. Posvojiteljski dopust

35. člen
(trajanje posvojiteljskega dopusta)


Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s posebnim predpisom, ima pravico do posvojiteljskega dopusta:
- za otroka starega od 1 do 4 let v trajanju 150 dni,
- za otroka starega od 4 do 10 let v trajanju 120 dni.

Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s posebnim predpisom nima pravice do posvojiteljskega dopusta, če je za istega otroka izrabila pravico do porodniškega dopusta, očetovskega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka.

Če je bil dopust za nego in varstvo otroka izrabljen v manjšem obsegu kot 150 dni, se prizna dopust v obsegu iz prvega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve izrabe dopusta za nego in varstvo otroka in očetovskega dopusta.

Pravice do posvojiteljskega dopusta nima oseba, če posvoji otroka svojega zakonca.

36. člen
(način izrabe posvojiteljskega dopusta)


Posvojiteljski dopust se lahko izrabi v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela, enega ali obeh staršev hkrati, pri čemer skupno trajanje dopusta ne sme presegati 150 dni oziroma 120 dni.

37. člen
(obveščanje delodajalca)


Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, mora obvestiti delodajalca o izrabi posvojiteljskega dopusta najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo posvojiteljskega dopusta.


III. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA NADOMESTILA

38. člen
(vrste starševskega nadomestila)


Pravica do starševskega nadomestila obsega:
- porodniško nadomestilo,
- očetovsko nadomestilo,
- nadomestilo za nego in varstvo otroka,
- posvojiteljsko nadomestilo.

39. člen
(pravica do starševskega nadomestila)


Pravico do starševskega nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta.

Pravico do starševskega nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta.

Pravica do starševskega nadomestila po tem zakonu izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. V tem času pravica do prejemanja drugih nadomestil miruje.

40. člen
(trajanje pravice do starševskega nadomestila)


Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena pripada zavarovancu:
1. v času porodniškega dopusta pravica do porodniškega nadomestila;
2. v času očetovskega dopusta v trajanju 15 dni pravica do očetovskega nadomestila, za 75 dni pa mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače;
3. v času dopusta za nego in varstvo otroka pravica do nadomestila za nego in varstvo otroka;
4. v času posvojiteljskega dopusta pravica do posvojiteljskega nadomestila.

Če se posamezna vrsta starševskega dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do starševskega nadomestila za toliko časa, kot traja delna odsotnost z dela v skladu s tem zakonom.

Starševsko nadomestilo po tem zakonu pripada za delovne dni oziroma delovne ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za praznične in druge proste dni, določene z zakonom.

41. člen
(osnova za izračun starševskega nadomestila)


Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih dvanajstih mesecih pred nastopom starševskega dopusta.

Če je zavarovanec v obdobju iz prejšnjega odstavka prejemal nadomestilo plače, se upošteva osnova, na podlagi katere se je obračunavalo nadomestilo.

Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače.

Za zavarovanca iz drugega odstavka 39. člena tega zakona se kot osnova upošteva 55% minimalne plače. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta, poveča za 2%, vendar največ za 50%.

42. člen
(izjeme pri določitvi osnove za izračun starševskega nadomestila)


Če zavarovanec izrabi posamezne vrste starševskega dopusta v strnjenem nizu brez prekinitve oziroma je prekinitev krajša kot 365 dni, je osnova enaka osnovi, ki je bila določena ob izrabi prve vrste starševskega dopusta.

Če zavarovanec izrabi posamezne vrste starševskega dopusta v več delih in je prekinitev daljša kot 365 dni, se osnova za izračun starševskega nadomestila določi na novo v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.

Osnova za določitev starševskega nadomestila v času prenesenega dopusta je enaka osnovi, ki se takrat uporablja za izračun nadomestila zaradi začasne odsotnosti od dela zaradi bolezni, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.

43. člen
(najvišja in najnižja osnova za izračun nadomestila)


Osnova ne more biti višja od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah v času odmere nadomestila, razen za porodniško nadomestilo.

Osnova ne more biti nižja od 55% minimalne plače.

44. člen
(višina starševskega nadomestila)


Starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove.

Starševsko nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela kot je določeno v 8. točki 3. člena tega zakona.

45. člen
(prenehanje pravice do starševskega nadomestila)


Pravica do starševskega nadomestila preneha, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela.

Pravica do starševskega nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka 39. člena tega zakona začne delati oziroma začne opravljati samostojno dejavnost.

Če nastopi katerikoli razlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora oseba, ki prejema starševsko nadomestilo, vrniti neupravičeno prejeti znesek starševskega nadomestila, skupaj s pripadajočimi obrestmi.

46. člen
(dobroimetje)


Če starša ali druga oseba ne izrabi dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu določenem po tem zakonu, lahko pripadajoči del nadomestila za dopust za nego in varstvo otroka, izrabijo v obliki dobroimetja za:
1. plačilo varstva otroka,
2. plačilo najemnine za stanovanje,
3. reševanje stanovanjskega vprašanja.

Za reševanje stanovanjskega vprašanja po tem zakonu se šteje nakup stanovanja ali hiše, gradnja hiše, adaptacija stanovanja ali hiše.

Višina dobroimetja je enaka višini neizplačanega nadomestila za nego in varstvo otroka. Ne glede na dolžino neizrabljenega dopusta za nego in varstvo otroka lahko znaša dobroimetje največ petkratnik pripadajočega mesečnega nadomestila za dopust za nego in varstvo otroka.

47. člen
(trajanje dobroimetja)


Dobroimetje se koristi v skladu z dogovorom o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka po tem zakonu. Dobroimetje traja dokler se ne izkoristi celotna višina dobroimetja iz tretjega odstavka prejšnjega člena.


IV. PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA ZARADI STARŠEVSTVA

48. člen
(pravica staršev do krajšega delovnega časa)


Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas.

Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka v skladu s 84. členom tega zakona, ima pravico delati krajši delovni čas.

V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mu delodajalec zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do njegove polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.

49. člen
(uveljavljanje pravice)


Pravica iz drugega odstavka prejšnjega člena se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Center odloči o pravicah, ki jih zagotavlja Republika Slovenija, na podlagi pridobljene pravice do krajšega delovnega časa pri delodajalcu.


V. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZAVAROVANJA ZA STARŠEVSKO VARSTVO

50. člen
(uporaba zakona o splošnem upravnem postopku)


Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.

51. člen
(odločanje o pravicah)


O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo odloča na prvi stopnji center, ki ga določi minister.

O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo, pristojno za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe.

V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

52. člen
(krajevna pristojnost)


Pravice se uveljavljajo pri centru, ki je krajevno pristojen po:
1. materinem stalnem prebivališču,
2. materinem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča,
3. sedežu materinega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Slovenije,
4. kraju rojstva otroka,
5. po stalnem prebivališču posvojitelja oziroma osebe, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve.

53. člen
(izvršilni predpis)


Zahteva za uveljavljanje posameznih vrst pravic se vloži na posebnih obrazcih, katerim morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice.

Natančnejši postopek za uveljavljanje posameznih vrst pravic, vsebino obrazcev in vrste dokazil predpiše minister.

Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka iz petega odstavka 26. člena tega zakona in pravice do krajšega delovnega časa iz 48. člena tega zakona ter za delo in plačilo zdravniških komisij, predpiše minister.

54. člen
(roki za uveljavljanje pravic)


Pravico do porodniškega dopusta, očetovskega dopusta in porodniškega ter očetovskega nadomestila se uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poroda na podlagi potrdila ginekologa. Center v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov iz 16., 22., 29., 33. in 37. člena tega zakona.

Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka in nadomestilo za nego in varstvo otroka se uveljavlja 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta.

Pravica do posvojiteljskega dopusta in posvojiteljskega nadomestila se uveljavlja najkasneje 30 dni po nastopu posvojiteljskega dopusta. Po tem roku se pravice ne more uveljaviti.

Roki iz tega člena ne veljajo v primerih, kjer ta zakon določa krajše roke za obveščanje delodajalca.

55. člen
(odločanje centra)


Center odloči o pravici do starševskega dopusta v 15 dneh od prejema vloge.

B. DRUGI DEL

56. člen
(splošna določba)


Ta del zakona ureja pravice do družinskih prejemkov.


I. PRAVICA DO DRUŽINSKIH PREJEMKOV

57. člen
(vrste družinskih prejemkov)


Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo:
1. starševski dodatek,
2. pomoč ob rojstvu otroka,
3. otroški dodatek,
4. dodatek za veliko družino,
5. dodatek za nego otroka,
6. delno plačilo za izgubljeni dohodek.


1. Starševski dodatek

58. člen
(definicija in višina starševskega dodatka)


Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila.

Starševski dodatek znaša 35.000 tolarjev mesečno.

59. člen
(pravica do starševskega dodatka)


Pravico do starševskega dodatka ima mati, ki je državljanka Republike Slovenije, ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če je otrok državljan Republike Slovenije.

Oče ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če je mati:
1. umrla,
2. zapustila otroka,
3. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo,
4. sklenila pogodbo o zaposlitvi oziroma začela opravljati kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost.

Druga oseba ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, kadar dejansko neguje in varuje otroka.

60. člen
(ni pravice do starševskega dodatka)


Pravice do starševskega dodatka nima mati, oče ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače po tem in drugih zakonih oziroma delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu.

Pravice do starševskega dodatka tudi nima mati, katere zakonec oziroma zunaj zakonski partner prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka za istega otroka.

61. člen
(trajanje pravice do starševskega dodatka)


Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka.

Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

62. člen
(prenehanje pravice do starševskega dodatka)


Pravica do starševskega dodatka preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu.



2. Pomoč ob rojstvu otroka

63. člen
(definicija in višina pomoči ob rojstvu otroka)


Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Pomoč znaša 50.000 tolarjev.

Namesto denarnega prejemka se lahko v enaki vrednosti zagotovi oprema za novorojenca v obliki zavitka. Število različnih vrst zavitkov in minimalno opremo, ki mora biti vsebovana v zavitku, predpiše minister.

Minister po postopku oddaje javnega naročila izbere izvajalca, ki bo zagotavljal opremo in distribucijo opreme za novorojenca.

64. člen
(pravica do pomoči ob rojstvu otroka)


Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.


3. Otroški dodatek

65. člen
(definicija in višina otroškega dodatka)


Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu.

Otroški dodatek znaša mesečno v tolarjih:

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RSZnesek otroškega dodatka za posameznega otroka
 1. otrok2. otrok3. in naslednji otrok
Do 15%17.63919.40321.167
nad 15% do 25% 15.081 16.669 18.256
nad 25% do 30% 11.495 12.848 14.200
nad 30% do 35% 9.055 10.349 11.642
nad 35% do 45% 7.409 8.644 9.878
nad 45% do 55% 4.704 5.880 7.056
nad 55% do 75% 3.528 4.704 5.880
nad 75% do 99% 3.058 4.234 5.410


Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Minister vsako leto v mesecu marcu določi nominalne meje dohodkovnih razredov za preteklo koledarsko leto.

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

66. člen
(izjemna višina otroškega dodatka)


Kadar otrok živi v eno starševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka iz prejšnjega člena poveča za 10%. Eno starševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar roditeljsko pravico, skladno s posebnim zakonom, izvršuje sam. Kot eno starševska družina se ne šteje skupnost, če je tisti od staršev, ki sam izvršuje roditeljsko pravico, osnoval novo življenjsko skupnost.

Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka iz prejšnjega člena poveča za 20%.

Kadar otrok po 18 letu starosti sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka, mu pripada otroški dodatek v višini, ki velja za prvega otroka iz prejšnjega člena.

67. člen
(pravica do otroškega dodatka)


Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba, za otroka s prebivališčem v Republiki Sloveniji, če:
1. je državljan Republike Slovenije,
2. ni državljan Republike Slovenije, ob pogoju vzajemnosti.

Ob pogoju, da ima vsaj eden od staršev sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ima pravico do otroškega dodatka tudi za otroka, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji, če:
1. je državljan Republike Slovenije in nima pravice uveljavljati pravice do otroškega dodatka v državi, kjer živi,
2. ni državljan Republike Slovenije in je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo.

68. člen
(izjemna pravica do otroškega dodatka)


Pravico do otroškega dodatka ima, pod pogoji iz prejšnjega člena, tudi otrok starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, če tako na podlagi okoliščin odloči center.

69. člen
(otroški dodatek ne pripada za otroka)


Pravice do otroškega dodatka nima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka, ki:
1. je v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma drugo samostojno dejavnost,
2. je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo,
3. je oddan v rejništvo,
4. je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti oziroma ima svojega otroka,
5. ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
6. ne živi z obema staršema in nad katerim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena na centru ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Ne glede na drugo točko prejšnjega odstavka se prizna pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da tudi v tem času starši materialno skrbijo za otroka. Center v tem primeru lahko prizna pravico za dobo od 3 mesecev do 6 mesecev na leto. Za koliko časa se prizna pravica do otroškega dodatka, je odvisno od tega, kolikšno je letno število dni, ki jih otrok preživi v družini.

70. člen
(trajanje pravice do otroškega dodatka)


Otrok, ki je upravičen do otroškega dodatka, je oseba do dopolnjenega 18. leta starosti, starejša oseba pa, če se šola, dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo.

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

71. člen
(določitev dohodkovnega razreda)


Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna tako, da se skupni dohodek družine deli s številom mesecev, na katere se dohodek nanaša in s številom družinskih članov po tem zakonu.

Kadar se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v predpreteklem koledarskem letu.

Kadar otrok po 18. letu starosti sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka se za uvrstitev v posamezni dohodkovni razred upošteva skupni bruto dohodek njegovega samskega gospodinjstva v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Otrok je dolžan v teh primerih predložiti sodbo ali dogovor o preživljanju.

Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imela dohodkov, se upoštevajo skupni dohodki družine iz tekočega leta. Za uvrstitev družine v dohodkovni razred se tekoče dohodke preračuna na povprečno raven dohodkov preteklega leta na način, ki ga določi minister.

Natančnejši način izračuna povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana predpiše minister.

72. člen
(skupni dohodek družine)


Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto, razen:
1. pomoči ob rojstvu otroka,
2. otroškega dodatka,
3. dodatka za nego otroka,
4. dodatka za pomoč in postrežbo ter varstvenega dodatka,
5. dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca),
6. dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobivajo zunaj oblik redne zaposlitve,
7. solidarnostna pomoč.

73. člen
(vštevanje bruto dohodkov)


Med bruto dohodke se vštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni dohodki in vsi drugi dohodki.

Dohodek od kmetijske dejavnosti se všteva v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za finance.

Med bruto dohodek se vštevajo transferni dohodki kot so:
1. denarne dajatve po zakonu o socialnem varstvu,
2. nagrada rejnici,
3. nadomestila za brezposelnost,
4. denarna pomoč za brezposelnost,
5. štipendije,
6. starševski dodatek s prispevki,
7. delno plačilo za izgubljeni dohodek s prispevki,
8. plačani prispevki za rejnice,
9. plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture,
10. plačani prispevki za vrhunske športnike in šahiste,
11. nadomestila preživnin,
12. denarne dajatve vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja.

Med bruto dohodke se vštevajo tudi vsi drugi dohodki kot so:
1. nagrade vajencev,
2. prejemki učencev in študentov, prejeti preko pooblaščenih organizacij in delodajalcev za posredovanje dela dijakom in študentom, zmanjšani za normirane stroške po zakonu o dohodnini,
3. preživnine v višini pravnega izvršilnega naslova, razen v primerih, ko se dokaže, da je storjeno vse, da bi preživninski upravičenec preživnino izterjal. V ta namen je treba priložiti predlog za izvršbo s potrdilom sodišča o njegovi vložitvi ali sklep o izvršbi ali dokazilo o neuspeli izvršbi ali potrdilo pristojnega ministrstva, da je pričel teči postopek za izterjavo preživnine iz tujine,
4. dediščine in darila,
5. dohodki od iger na srečo, rente od zavarovanj, odškodnine pri nezgodnem zavarovanju.

74. člen
(družinski člani)


Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo naslednji člani družinskega gospodinjstva, ki imajo v odnosu do vlagatelja zahtevka za otroški dodatek položaj:
1. zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
2. otroka, pastorka, otroka zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja;
3. vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati;
4. starša vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če sta ga dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

75. člen
(prenehanje pravice do otroškega dodatka)


Pravica do otroškega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu.



4. Dodatek za veliko družino

76. člen
(definicija in višina dodatka za veliko družino)


Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini z več otroki.

Dodatek za veliko družino znaša 70.000 tolarjev in se izplačuje v enkratnem znesku.

77. člen
(pravica do dodatka za veliko družino)


Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če so starši in otroci državljani Republike Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Velika družina po tem zakonu je družina, ki ima tri ali več otrok, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 70. člena tega zakona.

Pravico do dodatka ima tudi eden od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.

78. člen
(trajanje pravice do dodatka za veliko družino)


Pravica do dodatka za veliko družino se pridobi, če se tretji otrok rodi najkasneje do 30. junija v letu, v katerem se pravica uveljavlja.

Pravica do dodatka za veliko družino traja toliko časa, kolikor časa so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. Šteje se, da so pogoji izpolnjeni, če so izpolnjeni do 30. junija za leto, v katerem se uveljavlja pravico.

79. člen
(prenehanje pravice do dodatka za veliko družino)


Pravica do dodatka za veliko družino preneha naslednje leto, ko najstarejši otrok dopolni z zakonom določeno starost oziroma preneha s šolanjem.


5. Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

80. člen
(definicija in višina dodatka za nego otroka)


Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka.

Mesečna višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 18.000 tolarjev.

Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do 2 let) in težko gibalno ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne komunikacije), ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 36.000 tolarjev.

81. člen
(pravica do dodatka za nego otroka)


Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev, če je otrok državljan Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče.

Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.

82. člen
(dodatek za nego otroka ne pripada za otroka)


Pravice do dodatka za nego otroka nima eden od staršev za otroka, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo.

Ne glede na prejšnji odstavek se prizna pravica do dodatka za nego otroka, če se dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Center mu v tem primeru lahko prizna pravico za dobo od 3 mesecev do 6 mesecev na leto. Za koliko časa se prizna pravica do dodatka za nego otroka, je odvisno od tega, kolikšno je letno število dni, ki jih otrok preživi v družini.

Pravice do dodatka za nego otroka nima eden od staršev za otroka, ki je v rejništvu.

83. člen
(trajanje pravice)


Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov, oziroma do 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.



6. Delno plačilo za izgubljeni dohodek

84. člen
(definicija in višina delnega plačila za izgubljeni dohodek)


Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo).

Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača, od katerega upravičenec plačuje prispevke za socialno varnost. Če začne eden od staršev delati s krajšim delovnim časom, mu pripada sorazmerni delež delnega plačila za izgubljeni dohodek.

85. člen
(pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek)


Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, če je državljan Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in je otrok državljan Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče.

Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek lahko uveljavi oseba iz prvega odstavka tega člena, če se odloči, da bo zaradi skrbi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zapustila trg dela.

Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če je prekinila sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas oziroma če je zahtevala izbris iz registra brezposelnih oseb. Ne šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če je prenehala opravljati samostojno oziroma kmetijsko dejavnost.

86. člen
(delno plačilo za izgubljeni dohodek ne pripada)


Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo.

Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je otrok v rejništvu.

87. člen
(trajanje pravice)


Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, dokler niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma največ tri mesece po smrti otroka.

Kadar zdravniška komisija iz 85. člena tega zakona na podlagi mnenja pristojnega centra ugotovi, da prejemnik plačila za izgubljeni dohodek otroku ne zagotavlja primerne nege in varstva na domu, mu pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca po ugotovitvi.


II. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC DO DRUŽINSKIH PREJEMKOV

88. člen
(uporaba zakona o splošnem upravnem postopku)


Pravice do družinskih prejemkov se uveljavljajo v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.

89. člen
(odločanje o pravicah)


O pravicah o družinskih prejemkih odloča na prvi stopnji center, ki ga določi minister.

O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo.

V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

90. člen
(krajevna pristojnost)


Pravica do starševskega dodatka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču.

Pravica do pomoči ob rojstvu otroka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravico uveljavlja oče pri centru, ki je krajevno pristojen po njegovem stalnem prebivališču.

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče.

Če otrok nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica do otroškega dodatka uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo začasno prebivališče.

Če otrok nima ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se uveljavlja pravica do otroškega dodatka pri centru, ki je krajevno pristojen glede na sedež delodajalca enega od staršev.

Za otroke brez staršev oziroma otroke pod skrbništvom, center, kjer ima otrok stalno prebivališče, uvede postopek za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in dodatka za nego otroka po uradni dolžnosti. V primeru, da otrok nima stalnega prebivališča, je pristojen center, kjer je nastal povod za postopek.

Otrok po 18 letu starosti, ki sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka, uveljavlja pravico pri centru, ki je krajevno pristojen glede na njegovo stalno prebivališče.

Pravica do dodatka za veliko družino se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine.

Pravica do dodatka za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče.

91. člen
(izvršilni predpis)


Zahteva za uveljavljanje posameznih vrst pravic se vloži na posebnih obrazcih, ki jim morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice.

Natančnejši postopek za uveljavljanje posameznih vrst pravic, vsebino obrazcev in vrste dokazil predpiše minister.

Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka iz 81. člena tega zakona in pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek iz 85. člena tega zakona ter za delo in plačilo zdravniških komisij, predpiše minister.


Roki za uveljavljanje posameznih pravic

92. člen
(rok za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka)


Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Oče uveljavlja pravico najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog, da oče pridobi pravico. Če mati ali oče ne uveljavljata pravice v tem roku, pripada pravica do starševskega dodatka od prvega dne naslednjega meseca. Trajanje pravice se skrajša, sorazmerno zamujenemu roku za uveljavljanje pravice.

93. člen
(rok za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka)


Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.

94. člen
(rok za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka)


Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

95. člen
(rok za uveljavljanje dodatka za veliko družino)


Pravico do dodatka za veliko družino določi center po uradni dolžnosti za vse prejemnike otroškega dodatka. Pravica se prizna prejemniku otroškega dodatka. Center po uradni dolžnosti preverja upravičenost do dodatka za veliko družino vsako leto, pred rokom, ki je določen za izplačilo.

Tisti, ki ni uveljavil pravice do otroškega dodatka, mora vložiti zahtevek za priznanje dodatka za veliko družino najkasneje do 15. julija za tekoče leto. Po tem roku pravice za tekoče koledarsko leto ni mogoče uveljaviti.

96. člen
(rok za uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka)


Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

97. člen
(rok za uveljavljanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek)


Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se uveljavlja 30 dni pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma najkasneje 60 dni po prenehanju delovnega razmerja. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.

C. TRETJI DEL


98. člen
(splošna določba)


Ta del zakona ureja izplačevanje nadomestil in družinskih prejemkov, usklajevanje zneskov posameznih pravic, nadzor, zbirke podatkov in evidence ter kazenske določbe.



I. IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV

99. člen
(rok izplačevanja)


Ministrstvo izplačuje:
1. posamezne vrsto starševskega nadomestila,
2. starševski dodatek,
3. otroški dodatek,
4. dodatek za nego otroka,
5. delno plačilo za izgubljeni dohodek,

najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Varstvo otroka plačuje ministrstvo mesečno na podlagi izstavljenega računa pravne ali fizični osebe, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti varstva otrok. Izplačilo se opravi v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna.

Plačilo najemnine plačuje ministrstvo na podlagi sklenjene najemniške pogodbe. Izplačilo se opravi v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna.

Sredstva za reševanje stanovanjskega problema izplača ministrstvo v enkratnem znesku na podlagi pri notarju overjene kupoprodajne pogodbe ali na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma priglasitve del, ki se glasi na ime osebe, ki ji je bila priznana pravica do nadomestila za nego in varstvo otroka.

Pomoč ob rojstvu otroka se izplača do 15. v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka.

Dodatek za veliko družino se izplača do 15. v mesecu avgustu za tekoče leto, če je bila pravica priznana do 31. julija oziroma do 15. septembra, če je bila pravica priznana do 31. avgusta.

100. člen
(materialna oblika družinskih prejemkov)


Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju ampak v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Center odloči v skladu s prejšnjim odstavkom, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.


II. USKLAJEVANJE PREJEMKOV

101. člen
(usklajevanje zneskov)


Starševska nadomestila se usklajujejo z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti. O uskladitvah odloča minister.

Družinski prejemki se usklajujejo enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi januarja, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin v predhodnem obdobju. Usklajeni zneski se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uskladitev velja od prvega dne meseca, v katerem se opravi uskladitev.

Usklajeni zneski se zaokrožijo na desetice.


III. POVRNITEV ŠKODE

102. člen
(obveznost sporočanja sprememb)


Pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu morajo biti izpolnjeni ves čas prejemanja pravic.

Vsakdo mora sporočiti centru dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na priznane pravice, njihovo višino in obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala oziroma je zanjo zvedel.

Spremembe, ki jih je treba sporočiti centru so: sprememba števila družinskih članov, zaposlitev ali izguba zaposlitve enega od vzdrževalcev družine, začetek opravljanja samostojne dejavnosti ali zaposlitev otroka po 15. letu starosti, namestitev otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva.

Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona, center začne postopek po uradni dolžnosti.

103. člen
(dolžnost povračila stroškov)


Če se v času priznanja pravic ugotovi, da so bili posredovani neresnični podatki ob vložitvi zahteve za uveljavljanje posamezne pravice po tem zakonu, center izda odločbo o prenehanju te pravice oziroma o njeni spremembi.

Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem zakonu.

Če center ne izterja neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev v 90 dneh od pravnomočne odločbe, mora vso dokumentacijo v treh izvodih poslati ministrstvu. Le-ta preko državnega pravobranilstva začne postopek zaradi vračila neupravičeno pridobljene premoženjske koristi z zamudnimi obrestmi.

Ministrstvo lahko na predlog posameznika odloži plačilo dolga, dovoli obročno odplačevanje dolga ali odpiše dolg v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

Ministrstvo lahko odobri obročno odplačevanja dolga ali dovoli, da se opravi poračun dolga z drugo priznano pravico po tem zakonu tako, da se le-ta začne izplačevati šele, ko je dolg poravnan.


IV. NADZOR


104. člen
(nadzor nad izvajanjem zakona)


Nadzor nad izvajanjem določb zakona o izrabi starševskega dopusta opravlja pristojna inšpekcija za delo.

Nadzor nad izvajanjem določb zakona o priznanju pravic do starševskega nadomestila in družinskih prejemkov opravlja ministrstvo.


V. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

105. člen
(namen zbiranja podatkov)


Za potrebe spremljanja, načrtovanja in vodenja družinske politike, za znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene, določene v programu statističnih raziskovanj, vodi ministrstvo zbirke podatkov, ki opredeljujejo socialni in ekonomski položaj družin.

Za potrebe odločanja o višini in trajanju pravic iz tega zakona vodijo centri zbirke podatkov.

106. člen
(vrste evidenc)


Ministrstvo in centri vodijo evidence o:
1. porodniškem dopustu,
2. očetovskem dopustu,
3. dopustu za nego in varstvo otroka,
4. posvojiteljskem dopustu,
5. prenesenem dopustu,
6. porodniškem nadomestilu,
7. očetovskem nadomestilu,
8. nadomestilu za nego in varstvo otroka,
9. posvojiteljskem nadomestilu,
10. dobroimetju,
11. krajšem delovnem času zaradi nege in varstva otroka,
12. starševskem dodatku,
13. pomoč ob rojstvu otroka,
14. otroškem dodatku,
15. dodatku za veliko družino,
16. dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
17. delnem plačilu za izgubljeni dohodek.

107. člen
(zbirke podatkov)


Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje osebne podatke za posameznika oziroma njegove družinske člane:
1. ime in priimek,
2. rojstne podatke (datum in kraj rojstva),
3. spol,
4. enotno matično številko občana,
5. podatke o državljanstvu,
6. podatke o prebivališču,
7. podatke o šolanju,
8. podatke o zdravstvenem stanju,
9. podatke o zaposlitvi,
10. podatke o plačah in osnovah za plačevanje prispevka,
11. podatke o dohodkih in premoženju,
12. davčno številko,
13. podatke o gospodinjstvu,
14. številko tekočega računa, hranilne knjižice ali nerezidenčnega računa tujca.

Ministrstvo vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirke osebnih podatkov.

108. člen
(dolžnost sporočanja podatkov)


Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.

Ministrstvo in centri pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:
1. Ministrstva za notranje zadeve - podatke o številu družinskih članov in skupnem gospodinjstvu iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču);
2. Ministrstva za šolstvo in šport in izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti - podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod;
3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o izplačani pokojnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih vključenih v zdravstveno zavarovanje, podatke o izplačanem nadomestilu iz naslova zdravstvenega zavarovanja;
5. Izvajalcev zdravstvenih dejavnosti - podatke o zdravstvenem stanju družinskih članov;
6. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - podatke o brezposelnih osebah, izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova;
7. Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije - podatke o izplačanem nadomestilu preživnine;
8. Davčne uprave Republike Slovenije - podatke o dohodkih in premoženju davčnih zavezancev ter podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost iz registrov in evidenc, ki jih vodi davčni organ;
9. Geodetske uprave - podatke o višini katastrskega dohodka;
10. centrov - podatke o izplačani denarni socialni pomoč, rejnini in materialnih stroških, prispevkih za rejnice, preživnine;
11. izvajalcev socialno varstvene dejavnosti - podatke o vključitvi v socialno varstveni zavod;
12. delodajalcev - podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in nadomestil, podatke o drugih izplačilih.

Upravljavci zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka posredujejo podatke brezplačno.

109. člen
(varstvo podatkov)


Ministrstvo in centri lahko podatke, ki jih dobijo od zavezancev iz prejšnjega člena, uporabijo samo za potrebe postopka odločanja in za vodenje evidenc po tem zakonu.

Drugim uporabnikom lahko ministrstvo in centri posredujejo podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.

110. člen
(hramba podatkov)


Podatki iz evidenc iz 106. člena tega zakona se hranijo 5 let po prenehanju pravice, razen podatkov iz evidenc pod 6., 7., 8., 9., 11., 12. in 17. točko 106. člena tega zakona, ki se hranijo trajno.


VI. KAZENSKE DOLOČBE

111. člen


Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje oseba upravičena do denarnih prejemkov po tem zakonu, ki v 15 dneh po nastanku spremembe centru ne sporoči vsake spremembe, ki ima za posledico prenehanje pravice.

Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznujeta starša, če izrabljata starševski dopust v nasprotju z določbami tega zakona in podzakonskega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona.

112. člen


Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje delodajalec, pri katerem je oseba upravičena do denarnih prejemkov zaposlena, ter upravljavce zbirk podatkov iz drugega odstavka 108. člena tega zakona, ki na zahtevo ministrstva oziroma centra ne posredujejo podatkov.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

113. člen


Delodajalec - pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1.000.000 tolarjev, če ne omogoči:
- materi pravice do odsotnosti v skladu z določbami tega zakona;
- očetu pravice do odsotnosti v skladu z določbami tega zakona;
- drugi osebi pravic v skladu z določbami tega zakona.

Delodajalec - samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 25.000 tolarjev do 250.000 tolarjev.

Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca - pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

114. člen


Z denarno kaznijo do 300.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška delodajalec - pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Z denarno kaznijo do 200.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška delodajalec - samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Z denarno kaznijo do 100.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška tudi odgovorna oseba delodajalca - pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena.


VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

115. člen
(postopki uveljavljanja pravic)


Postopek za uveljavitev pravic iz delovnega razmerja, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Postopek za uveljavitev pravic iz družinskih prejemkov, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

116. člen
(pravice do starševskega dopusta in nadomestila
za čas njegove izrabe)


Oseba, ki je uveljavila pravico do porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka oziroma podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka na podlagi zakona o delovnih razmerjih, in prejema denarno nadomestilo za porodniški dopust na podlagi zakona o družinskih prejemkih, do uveljavitve tega zakona zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

117. člen
(pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva)


Delavka, ki uveljavlja pravico delati polovico polnega delovnega časa na dan v skladu s 84. členom zakona o delovnih razmerjih do uveljavitve tega zakona in eden od staršev, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno ali težko duševno prizadetega otroka, in je uveljavil pravico delati polovico polnega delovnega časa na dan v skladu s 85. členom zakona o delovnih razmerjih do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona. Center na zahtevo stranke odloči o pravici v skladu s tem zakonom.

118. člen
(pravica do očetovskega dopusta)


Ne glede na določbo 23. člena tega zakona se s 1.1.2003 prizna pravica do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni, ki ga oče izrabi v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona.

Od 1.1.2004 se pravica iz prejšnjega odstavka podaljša za 30 dni in se mu v skladu z 2. točko prvega odstavka 40. člena tega zakona zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.

Od 1.1.2005 se pravica prizna v trajanju 90 dni.

119. člen
(pravica do nadomestila)


Prvi odstavek 39. člena tega zakona se začne uporabljati po enem letu od uveljavitve tega zakona, drugi odstavek pa po treh letih od uveljavitve.

Do uveljavitve določb iz prejšnjega odstavka se šteje, da so izpolnjeni pogoji, če je bila oseba zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kot to določa veljavni zakon o družinskih prejemkih.

120. člen
(pravica do starševskega dodatka)


Oseba, ki je uveljavila pravico do starševskega dodatka do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.

121. člen
(pravica do otroškega dodatka)


Oseba, ki je uveljavila pravico do otroškega dodatka do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju kot ji je bila priznana z odločbo centra.

Ne glede na določbo prvega odstavka 66. člena tega zakona se posamezni znesek otroškega dodatka iz 65. člena tega zakona poveča za 10% od 1.1.2004 dalje.

Ne glede na določbo drugega odstavka 66. člena tega zakona se posamezni znesek otroškega dodatka iz 65. člena tega zakona poveča za 20% od 1.1.2003.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal izvrševanje rejniške dejavnosti, se 3. točka prvega odstavka 69. člena tega zakona ne uporablja.

122. člen
(pravica do dodatka za veliko družino)


Ne glede na določbo drugega odstavka 76. člena tega zakona znaša dodatek za veliko družino v letu 2002 25.000 tolarjev, v letu 2003 50.000 tolarjev in v letu 2004 70.000 tolarjev.

123. člen
(pravica do dodatka za nego otroka)


Oseba, ki je uveljavila pravico do dodatka za nego otroka do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona. Center po uradni dolžnosti izvede postopek za uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka po tem zakonu in izda novo odločbo o priznanju pravice do dodatka za nego otroka. Center izda nove odločbe najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona.

124. člen
(delo zdravniških komisij)


Do uveljavitve izvršilnega predpisa iz tega zakona, najdalj pa do 31.12.2002, o pravici iz petega odstavka 26. člena tega zakona odločajo zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, o pravici iz 81. člena tega zakona pa zdravniške komisije, imenovane s sklepi ministra za delo, družino in socialne zadeve, na podlagi 43.b člena zakona o družinskih prejemkih.

125. člen
(pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek)


Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu se prizna od 1.1.2003 dalje.

126. člen
(prenehanje veljavnosti podzakonskih predpisov)


Do sprejema izvršilnih predpisov, določenih v 53. in 91. členu tega zakona, se uporabljata pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka (Uradni list RS, št. 2/97) in pravilnik o kriterijih za uveljavljanje dodatka za nego otroka (Uradni list RS, št. 26/96 in 19/99), razen določb, ki so v nasprotju s tem zakonom.

Minister izda izvršilne predpise po tem zakonu v treh mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.

S tem zakonom se pojem "prispevek za porodniško varstvo", ki je določen v posameznih zakonih in podzakonskih predpisih nadomešča s pojmom "prispevek za starševsko varstvo".

127. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov)


Z dnem začetka uporabe tega zakona se prenehajo uporabljati določbe zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) ter prenehajo veljati določbe zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 29/92, 71/93, 19/94, 12/99 in 36/2000), ki urejajo varstvo materinstva in starševstva v zvezi z odsotnostjo z dela ter zakon o družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93, 71/94, 73/95 in 26/99).

128. člen
(uveljavitev zakona)


Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1.1.2002 dalje.



Številka: 541-01/98-2/3
Ljubljana, dne 21. novembra 2001



Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor