Prva socialna pomoč
  CSD  Prejemki Nazaj  

Otroški dodatek

Denarna socialna pomoč

Izredna denarna socialna pomoč

Varstveni dodatek

Državna štipendija

Subvencija vrtca

Subvencija malice za učence in dijake

Subvencija kosila za učence

Subvencija prevoza za dijake in študente

Subvencija za najemnine

Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje

Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika



Družinski prejemki

Zavarovanje za starševsko varstvo


Na našem centru lahko uveljavljate pravice in pomoči iz Zakona o socialnem varstvu, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ter denarne pomoči, ki jih omogočata Mestna občina Ljubljana in Občina Medvode.

Druge pomoči

Pomoč družini na domu in institucionalno varstvo odraslih



Informacija o podeljevanju štipendij

Državne štipendije se bodo od 01.09.2008 dalje urejale na Centrih za socialno delo. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje pa se bodo urejale Zoisove štipendije za stare Zoisove štipendiste. Novi kandidati za Zoisovo šrtipendijo pa morajo vlogo oddati na Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Kadrovske štipendije se urejajo neposredno pri delodajalcih.

ZAKON o štipendiranju
(Uradni list RS, št. 59/2007, 63/2007 - popr., 40/2009)

PRAVILNIK o dodeljevanju državnih štipendij

JAVNI POZIV KANDIDATOM ZA DRŽAVNO ŠTIPENDIJO ZA ŠOLSKO OZ. ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012

POSEBNO OPOZORILO MLADOLETNIM DIJAKOM

Informacija o podeljevanju štipendij (2011)

Vse informacije o drugih štipendijah

Na voljo so vam naslednji informativni izračuni

Izračun osnove starševskega nadomestila 

Izračun višine starševskega nadomestila


Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (uradno prečiščeno besedilo) (ZSDP-UPB2) (Uradni list RS, št. 110/2006 z dne 26.10.2006)


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 47/2006)


Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list RS, št. 31/2008)


Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 31/2008)


Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 105/2002)


Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 129/2006)


Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002)



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) (Uradni list RS, št. 103/2007)



OSNOVNE INFORMACIJE GLEDE UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV PO 1.1.2012


Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev se od 1. 1. 2012 izvaja na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ta uvaja enotno vstopno točko za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (centri za socialno delo - CSD) in novo enotno vlogo za pridobitev vseh teh pravic. Do posamezne pravice iz javnih sredstev ste upravičeni, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za določeno pravico iz javnih sredstev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.

Pravice iz javnih sredstev so:

DENARNI PREJEMKI
  • otroški dodatek
  • denarna socialna pomoč
  • varstveni dodatek
  • državna štipendija
SUBVENCIJE IN ZNŽANA PLAČILA
  • subvencija vrtca
  • subvencija malice za učence in dijake
  • subvencija kosila za učence
  • subvencija najemnine
  • pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev
  • pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
  • oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika
GLAVNE NOVOSTI NOVE ZAKONODAJE
  • enotna vstopna točka - vse pravice uveljavljate pri matičnem centru za socialno delo (CSD)
  • določen je vrstni red uveljavljanja pravic
  • pri odločanju o pravicah se poleg dohodka upošteva tudi premoženje družine oz. posameznika
  • z uveljavitvijo nove zakonodaje (od 1. 1. 2012) je državna štipendija za upravičence, ki so štipendijo pridobili po Zakonu o štipendiranju, vendar 1. januarja 2012 še niso stari 18 let, v mirovanju
  • z uveljavitvijo nove zakonodaje (od 1. 1. 2012) državne pokojnine kot samostojnega prejemka ni več - dosedanji prejemniki državne pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, prejemajo denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek
KAJ POMENI, DA JE VLAGATELJ DOLŽAN PRAVICE UVELJAVLJATI V DOLOČENEM ZAPOREDJU?

To pomeni, da mora oseba, ki je lahko do teh pravic upravičena (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija), navedene pravice tudi uveljavljati v navedenem vrstnem redu, sicer se fiktivno izračunajo in upoštevajo pri določanju nadaljnjih pravic. Če osebe do določenih pravic niso upravičene, seveda teh pravic ne uveljavljajo in se jim tudi ne upoštevajo.
Vrstni red velja le za denarne prejemke, za subvencije in znižana plačila pa ne. Če želi oseba zaprositi na primer za znižano plačilo vrtca, ji ni treba zaprositi tudi za otroški dodatek, in se ji ta ne šteje, kot da bi ga prejemala.

KJE DOBIM VLOGO?

Vloga je objavljena na osnovni spletni strani Ministrstva za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ), na portalu e-uprava in na spletnih straneh CSD-jev, lahko jo kupite tudi v knjigarnah.

 Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

KAKO LAHKO ODDAM VLOGO?

Vlogo lahko oddate osebno na matičnem centru za socialno delo (kjer imate stalno prebivališče oz. kjer večina oseb oz. družinskih članov dejansko prebiva, če imate stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih). Lahko jo pošljete tudi po pošti (priporočeno) ali elektronsko preko portala e-uprava (z digitalnim potrdilom).

ALI SE O VSAKI PRAVICI ODLOČA POSEBEJ?

Ne. Ko CSD prvič odloča o katerikoli pravici po novem zakonu (ZUPJS), preveri tudi ali ste upravičeni in v kakšni višini do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih ste takrat upravičeni na podlagi drugih odločb. Pravice iz javnih sredstev po novem zakonu se v tem primeru priznajo z dnem, ko začne veljati tista pravica, zaradi katere je CSD odločal po novem zakonu. Ko CSD odloči po novem zakonu, vam pravice po stari zakonodaji prenehajo veljati.
Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Upoštevajo se vsi dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oz. dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritju posebnih potreb (npr. dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,…). Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine.

Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta.

Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (zaradi izgube zaposlitve se na primer ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

Dohodki, ki se upoštevajo:
  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužek in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • otroški dodatek,
  • denarna socialna pomoč, razen izredne denarne socialne pomoči,
  • varstveni dodatek,
  • državne štipendije (brez dodatkov),
  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
  • dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.
Premoženje, ki se upošteva:
  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne na primer plača),
  • drugo premično premoženje.
Premoženje, ki se ne upošteva:
  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba oz. družina dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
  • osebno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
  • osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oz. pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Premoženje se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

Ugotavljanje primernosti stanovanja

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja.

Primeri velikosti primernega stanovanja oz. stanovanjske hiše:
  • 1 - članska družina           60 m2
  • 2 - članska družina           90 m2
  • 3 - članska družina           110 m2
  • 4 - članska družina           130 m2
  • 5 - članska družina           150 m2
  • 6 - članska družina           170 m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

Sporočanje sprememb

Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in CSD-jev.

 Obrazec za sporočanje sprememb

Spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja so:
  • sprememba števila oseb (npr. rojstvo otroka, sklenitev ali razveza zakonske zveze, nastanek ali prenehanje zunajzakonske skupnosti, smrt)
  • sprememba vzgojno-izobraževalnega oziroma visokošolskega zavoda
  • sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta
  • sprememba kraja stalnega prebivališča
  • izguba ali začetek prejemanja dohodka iz dela (npr. plača, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pokojnina,…).
O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od nastanka spremembe ali od dneva, ko je zanjo izvedel, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja

Prepoved odtujitve nepremičnine

Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti.

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih več kot dvanajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

Upoštevanje obdobij, ko je nekdo denarno socialno pomoč prejel več kot 12-krat ali najmanj 24-krat, se šteje od 1. 1. 2012.

Omejitev pri dedovanju

Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje.

V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna denarna socialna pomoč) in varstveni dodatek. Štejejo se tudi sredstva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske denarne socialne pomoči.

ZAKONODAJA

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011)

Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre (Uradni list RS, št. 61/2010 )

Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 93/2011)

Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/2012)

Pravilnik o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine (Uradni list RS, št. 93/2011)

Zakon za uravnoteženje javnih financ - ZUJF (Uradni list RS, št. 40/2012)


Designed & Administrated by: Maja Štajer