Prva socialna pomoč
  CSD  ZSDP   Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo Nazaj  

starševski dodatek

pomoč ob rojstvu otroka

otroški dodatek

dodatek za veliko družino

dodatek za nego otroka

delno plačilo za izgubljeni dohodek


porodniški dopust

očetovski dopust

dopust za nego in varstvo otroka

posvojiteljski dopust


starševsko nadomestilo

(porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, posvojiteljsko nadomestilo)


do 3.leta otrokove starosti


Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (uradno prečiščeno besedilo) (ZSDP-UPB2) (Uradni list RS, št. 110/2006 z dne 26.10.2006)


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 47/2006)


Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list RS, št. 31/2008)


Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 31/2008)


Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 105/2002)


Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 129/2006)


Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002)



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) (Uradni list RS, št. 103/2007)



Otroški dodatek

Denarna socialna pomoč

Izredna denarna socialna pomoč

Varstveni dodatek

Državne štipendije

Znižano plačilo vrtca

Subvencija malice za učence in dijake

Subvencija kosila za učence

Subvencija prevoza za dijake in študente

Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

Pravica do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje



Družinski prejemki

Starševsko varstvo


Na našem centru lahko uveljavljate pravice in pomoči iz Zakona o socialnem varstvu, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ter denarne pomoči, ki jih omogočata Mestna občina Ljubljana in Občina Medvode.

Druge pomoči

Pomoč družini na domu in institucionalno varstvo odraslih



Na podlagi tretjega odstavka 53. člena in tretjega odstavka 91. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve


P R A V I L N I K
o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo




1. člen

S tem pravilnikom se določajo kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, sestava, delo in plačilo zdravniških komisij, ki dajejo mnenja centrom za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) v postopkih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01) na prvi stopnji oziroma ministrstvu, pristojnemu za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v pritožbenih postopkih ter predpisuje obrazce mnenj, ki so sestavni del tega pravilnika.


I. KRITERIJI ZA OPREDELITEV OTROK, KI POTREBUJEJO POSEBNO NEGO IN VARSTVO

1. Otroci z motnjami v duševnem razvoju



2. člen

Otroci z motnjami v duševnem razvoju imajo znižano splošno raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar vse se odraža v neskladju med njihovo mentalno in kronološko starostjo.
Glede na motnje v duševnem razvoju se za potrebe uveljavljanja pravic po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljnjem besedilu: zakon) razlikuje:
(a) Otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju: otrok ima posamezne sposobnosti različno razvite. Orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je IQ 35-49, mentalna starost odraslih je od 4 do 7 let.
(b) Otroke s težjo motnjo v duševnem razvoju: otrok se lahko usposobi za najenostavnejša opravila. Pri skrbi zase pogosto potrebuje pomoč drugih. Orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je IQ 20-34, mentalna starost odraslih je od 2 do 3, izjemoma 4 leta.
(c) Otroke s težko motnjo v duševnem razvoju: otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. Je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno. Orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je IQ pod 20, mentalna starost do 2 let.


2. Gibalno ovirani otroci


3. člen

Gibalno ovirani otroci imajo prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja. Gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj.
Glede na gibalno oviranost se za potrebe uveljavljanja pravic po zakonu razlikuje:
(a) Zmerno gibalno ovirane otroke: otrok samostojno hodi na krajše razdalje oziroma hodi s pomočjo ortoz ali bergel. Na daljše razdalje lahko uporablja aktivni invalidski voziček ali ortopedski tricikel. Fina motorika ni bistveno motena. Občasno potrebuje delno pomoč pri dnevnih aktivnostih.
(b) Težje gibalno ovirane otroke: ne hodi samostojno na krajše razdalje oziroma hoja ni funkcionalna. Za gibanje uporablja hoduljo ali aktivni invalidski voziček oziroma ortopedski tricikel. Motena je tudi fina motorika.
(c) Težko gibalno ovirane otroke: otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno. V celoti je odvisen od tuje pomoči. Otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne komunikacije.


3. Slepi in slabovidni otroci


4. člen

Slepi ali slabovidni otroci so tisti, ki imajo okvaro vida, očesa ali okvaro vidnega polja.
A) Slaboviden otrok
Slaboviden otrok ima ostrino vida od 0,30 do 0,10 oziroma ostrino vida manj od 0,10 do 0,05 ali zožitev vidnega polja na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.
Glede na slabovidnost se za potrebe uveljavljanja pravic po zakonu razlikuje:
(a) Zmerno slabovidne otroke: otrok ima 10% – 30% vida.
(b) Težko slabovidne otroke: otrok ima 5% – 9,9% vida, uporablja preostali vid.
B) Slep otrok
Slep otrok ima ostrino vida manj od 0,05 do 0,02 ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 do 10 stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida manj od 0,02 do zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida 0 (amaurosis).


4. Gluhi in naglušni otroci


5. člen

Gluhi ali naglušni otroci imajo okvare, ki zajemajo uho, njegove strukture in funkcije, povezane z njim.
A) Naglušen otrok
Naglušen otrok ima povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 hertzev (Hz) manj kot 91 decibelov (dB) in ima resne težave pri poslušanju govora in pri govorni komunikaciji. Naglušnost pomeni zoženje slušnega polja in delno moti sporazumevanje s pomočjo govora.
Glede na naglušnost se za potrebe uveljavljanja pravic po zakonu razlikuje:
(a) Otroke z zmerno izgubo sluha (41 – 55 dB): otrok ima obojestransko zmerno izgubo sluha.
(b) Otroke s težjo izgubo sluha (56 – 70 dB): otrok ima težjo obojestransko izgubo sluha ali težko izgubo sluha na enem ušesu in težjo izgubo sluha na drugem ušesu. Pri otroku je prizadeto sporazumevanje, razumevanje govora in poslušanje govora.
(c) Otroke s težko izgubo sluha (71 – 90 dB): otrok ima popolno izgubo sluha na enem ušesu in težko izgubo sluha na drugem ušesu oziroma težko obojestransko izgubo sluha.
B) Gluh otrok
Gluh otrok ima najtežjo izgubo sluha, pri kateri ojačanje zvoka ne koristi. Povprečna izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 hertzov (Hz) je 91 decibelov (dB) in več.


5. Dolgotrajno hudo bolni otroci


6. člen

Za dolgotrajno hudo bolne otroke se po tem pravilniku štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev.
Seznam hudih bolezni je sestavni del tega pravilnika.
Razširjeni strokovni kolegij pediatrije enkrat letno preveri ustreznost seznama bolezni in predlaga njegove dopolnitve.


6. Otroci z več motnjami


7. člen

Za otroke z več motnjami se po tem pravilniku štejejo otroci, ki imajo hkrati dve ali več motenj ali diagnosticiranih bolezni, ki vsaka po sebi sicer ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni iz predhodnih členov tega pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo po tem pravilniku, njihova kombinacija pa upravičenost do posamezne pravice utemeljuje.



II. SESTAVA, DELO IN PLAČILO ZDRAVNIŠKIH KOMISIJ

1. Splošne določbe



8. člen

Minister, pristojen za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: minister) na predlog Pediatrične klinike v Ljubljani imenuje pet zdravniških komisij prve stopnje in zdravniško komisijo druge stopnje, ki dajejo mnenja centrom oziroma ministrstvu v postopkih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
Zdravniško komisijo sestavljajo trije člani zdravniki, od katerih je eden predsednik komisije, in en strokovni sodelavec.
Zdravniška komisija je imenovana za štiri leta in je lahko ponovno imenovana.
Član zdravniške komisije prve stopnje ne more biti hkrati član zdravniške komisije druge stopnje.


9. člen

Zaprosilo za izdelavo posameznega mnenja pristojni center v postopku na prvi stopnji oziroma ministrstvo v pritožbenem postopku posreduje pristojni zdravniški komisiji. Zaprosilu priloži fotokopijo zdravstvene dokumentacije, ki jo je vlagatelj priložil vlogi in v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta, razen če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
Za otroka, za katerega je že bilo podano strokovno mnenje na podlagi zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00), center priloži tudi to mnenje.
Če je katera od zdravniških komisij iz 8. člena tega pravilnika že podala mnenje v postopku za uveljavljanje katere od pravic po zakonu in se uveljavlja še druga pravica po zakonu, mora v postopku za uveljavljanje te druge pravice center oziroma ministrstvo že podano mnenje zaprosilu priložiti.


10. člen

Zdravniška komisija poda mnenje na podlagi posredovane zdravstvene in druge dokumentacije. Zdravniška komisija lahko zahteva dodatno dokumentacijo ali izjemoma opravi pregled otroka.


11. člen

Zdravniška komisija poda mnenje na obrazcih, predpisanih s tem pravilnikom, ki vsebujejo:
– osnovne podatke o otroku,
– navedbo ali zdravniška komisija podaja mnenje na podlagi predložene zdravstvene in druge dokumentacije ali na podlagi še dodatno zahtevane dokumentacije oziroma pregleda otroka,
– mnenje ali obravnavan otrok potrebuje posebno nego in varstvo na podlagi kriterijev iz tega pravilnika oziroma posebne nege in varstva ne potrebuje,
– navedbo ali podaja mnenje v prvi obravnavi, v ponovni obravnavi ali v obravnavi v pritožbenem postopku.


12. člen

V skladu z zadnjo alineo prejšnjega člena pomeni:
– prva obravnava podajo mnenja zdravniške komisije za otroka pri prvem uveljavljanju pravice,
– ponovna obravnava podajo mnenja zdravniške komisije za otroka, ki je bil že usmerjen na podlagi zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in v primeru, če je zdravniška komisija za istega otroka že podala mnenje pri uveljavljanju drugih pravic po zakonu, razen pri uveljavljanju pravice do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka ter v primeru dopolnitve postopka ob reševanju pritožbe,
– obravnava v pritožbenem postopku podajo mnenja zdravniške komisije za otroka na podlagi vložene pritožbe.


13. člen

Zdravniška komisija mnenje, ki mora biti jasno, popolno in obrazloženo, skupaj s posredovano dokumentacijo, pošlje pristojnemu centru oziroma ministrstvu. Mnenje mora biti podpisano s strani vseh članov komisije in opremljeno z žigom.
Na obrazcu mnenja mora zdravniška komisija označiti ali je pripravila mnenje kot prvo obravnavo, ponovno obravnavo ali obravnavo v pritožbenem postopku ter če je bil potreben tudi pregled otroka.


14. člen

Vsaka zdravniška komisija vodi evidenco podanih mnenj, iz katere je razvidno:
– zaporedna številka mnenja,
– ime in priimek otroka, za katerega je bilo mnenje podano,
– EMŠO ali datum rojstva otroka,
– datum izdaje mnenja,
– kdo je zaprosil za mnenje.



2. Izdaja mnenj v postopkih uveljavljanja posameznih pravic

A) Daljši dopust za nego in varstvo otroka



15. člen

Zdravniška komisija poda mnenje na obrazcu M-1 – Mnenje zdravniške komisije o pravici do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka.
Zdravniška komisija poda in pošlje posamezno mnenje, skupaj z dokumentacijo, organu, ki je za mnenje zaprosil, v roku 15 dni od prejema zaprosila.

B) Dodatek za nego otroka


16. člen

Zdravniška komisija poda mnenje na obrazcu M-2 – Mnenje zdravniške komisije o pravici do dodatka za nego otroka.


17. člen

Pri pripravi mnenja o pravici do dodatka za nego otroka mora zdravniška komisija poleg podatkov iz 11. člena tega pravilnika podati tudi mnenje o obdobju, v katerem otrok potrebuje posebno nego in varstvo.
Zdravniška komisija poda in pošlje posamezno mnenje, skupaj z dokumentacijo, organu, ki je za mnenje zaprosil, v roku 60 dni od prejema zaprosila.

C) Krajši delovni čas zaradi starševstva


18. člen

Na podlagi mnenja iz prejšnjega člena se uveljavlja tudi pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva.

D) Delno plačilo za izgubljeni dohodek


19. člen

Zdravniška komisija poda mnenje na obrazcu M-3 – Mnenje zdravniške komisije o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek.


20. člen

Za pripravo mnenja o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek center pristojni zdravniški komisiji posreduje:
– zdravstveno dokumentacijo, pri kateri zadnji izvid ni starejši od šestih mesecev,
– fotokopijo mnenja zdravniške komisije na obrazcu M-2 – Mnenje zdravniške komisije o pravici do dodatka za nego otroka, iz katerega je razvidna upravičenost do višjega dodatka za nego otroka, če je vlagatelj to pravico uveljavljal,
– socialno poročilo o družini, ki ga pripravi v ta namen.


21. člen

Zdravniška komisija poda in pošlje mnenje, skupaj z dokumentacijo, organu, ki je za mnenje zaprosil, v roku 30 dni od prejema zaprosila.


3. Plačilo zdravniških komisij


22. člen

Članom zdravniških komisij pripada za delo plačilo po točkovnem sistemu. Vrednost točke znaša 2,2% izhodiščne plače za negospodarstvo.
Plačila so določena v neto zneskih.


23. člen

V prvi obravnavi se članu zdravniške komisije za študij zdravstvene in druge dokumentacije ter podajo mnenja za posameznega otroka prizna 1,8 točke.
V ponovni obravnavi se članu zdravniške komisije za študij zdravstvene in druge dokumentacije ter podajo mnenja za posameznega otroka prizna 1,2 točke.
V obravnavi v pritožbenem postopku se članu zdravniške komisije za študij zdravstvene in druge dokumentacije ter podajo mnenja za posameznega otroka prizna 1,8 točke.
Za pregled otroka, ki ga zdravniška komisija izjemoma opravi v prvi obravnavi, v ponovni obravnavi ali v obravnavi v pritožbenem postopku, se članu zdravniške komisije za posamezni pregled otroka prizna 1 točka.


24. člen

Predsedniku zdravniške komisije pripada za vodenje sej in usklajevanje dela komisije plačilo, določeno za člana komisije, povečano za 10%.


25. člen

Strokovnemu sodelavcu se za opravljanje strokovnega in administrativnega dela v postopku podaje mnenja za posameznega otroka in priprave poročila o delu komisije prizna 1,2 točke.


26. člen

Članu komisije, ki ni zaposlen v ustanovi, kjer ima zdravniška komisija sedež, se za prevoz od delovnega mesta do sedeža zdravniške komisije prizna kilometrina v višini, ki jo za uporabo lastnega avtomobila v službene namene določa zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98 in 48/01).


27. člen

Z ustanovo, kjer ima posamezna zdravniška komisija sedež, se plačilo materialnih stroškov, povezanih z delom zdravniške komisije po tem pravilniku, uredi s posebno pogodbo.


28. člen

Plačila in povračilo stroškov za opravljeno delo zdravniških komisij se izplačujejo enkrat mesečno v skladu z roki, ki veljajo za izplačila iz proračuna.



III. KONČNA DOLOČBA


29. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Št. 01701/00029/2002-04
Ljubljana, dne 26. novembra 2002.


dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister za delo, družino in socialne zadeve




Seznam hudih bolezni:

1. kronične encefolopatije (prirojene malformacije možganov, heredodegenerativne in presnovne bolezni, rezidualna stanja po vnetjih, travmah, cerebrovaskularnih insultih itd.),

2. imunsko pogojene bolezni živčevja (multipla skleroza, poliradikulitis, cerebralni arteritis itd.),

3. epilepsije, rezistentne na zdravljenje,

4. mišične, živčnomišične bolezni, obporodna poškodba brahijalnega pleteža (v času intenzivne rehabilitacije),

5. tumorji živčevja s posledicami,

6. težka oblika cerebralne paralize,

7. kromosomopatije z motnjami v duševnem in telesnem razvoju,

8. bolezni imunske pomanjkljivosti - primarne ali pridobljene (hipogamaglobulinemija, ki potrebuje substitucijsko zdravljenje, težje kombinirane oblike primarne imunske pomanjkljivosti, kronična granulomatozna bolezen, HIV itd.),

9. alergije na hrano (pri preobčutljivosti na večje število osnovnih hranil),

10. težje oblike juvenilnega idiopatskega artritisa,

11. avtoimune bolezni (sistemski lupus eritematosus, dermatomiositis, vaskulitis urtikarija s hipokomplementemijo itd.),

12. mukoviscidoza in ostale kronične gnojne bolezni pljuč (mukociliarna diskinezija, bronhiektazije itd.),

13. prirojene nepravilnosti pljuč,

14. kronična dihalna odpoved (ne glede na etiologijo),

15. bronhopulmonalna displazija,

16. huda astma (če je otrok simptomatski kljub maksimalni kortikosteroidni terapiji),

17. traheotomirani otroci,

18. aplastične, hemolitične in hude kronične anemije drugih vzrokov,

19. kronične nevtropenije (levkociti pod 1 x 10 9 L),

20. kronične trombocitopenije (trombociti pod 20 x 10 9 L) in trombocitopatije,

21. histiocitoze,

22. presnovne motnje s kopičenjem metabolitov v RES (Gaucherjeva bolezen itd.),

23. hemofilija, von Willebrandova bolezen in dedne ali pridobljene motnje koagulacije,

24. rakaste bolezni,

25. otroci po transplantaciji organov in kostnega mozga,

26. kronični kolitis (Mb Crohn, ulcerozni kolitis, sindrom kratkega črevesa, anus praeter itd.),

27. kronične jetrne bolezni, vključno z jetrno cirozo in anomalijami žolčevodov,

28. kronične bolezni trebušne slinavke (cistična fibroza, Schwachmmanov sindrom itd.),

29. hujše distrofije, če so vzrok bolezni gastrointestinalnega trakta, jeter ali trebušne slinavke (celiakia itd.),

30. prirojene presnovne bolezni in endokrinopatije s posledično hudo stalno prizadetostjo (diabetes, fenilketonurija itd.),

31. hujša prizadetost otroka zaradi bolezni srca in ožilja,

32. kronična ledvična odpoved,

33. cheilognathopalatoschisis (do končanega operativnega zdravljenja),

34. hude oblike kroničnih kožnih bolezni (najtežje oblike psoriaze, ihtioze, bulozne epidermolize ter atopijski dermatitis itd.),

35. politravmatizirani otroci s hudimi trajnimi posledicami v času rehabilitacije,

36. kronično potekajoče duševne bolezni (psihoze, autizem in druge težke motnje sporazumevanja).