Prva socialna pomoč
  CSD  družinski prejemki   otroški dodatek dodatek Nazaj  

starševski dodatek

pomoč ob rojstvu otroka

otroški dodatek

dodatek za veliko družino

dodatek za nego otroka

delno plačilo za izgubljeni dohodek

Sporočamo vam, da začasno ukinjamo rubriko VPRAŠANJA IN ODGOVORI, ker zaradi prevelika obsega dela trenutno ne zmoremo odgovarjati na vaša vprašanja.

Vprašanja in odgovori
s področja zavarovanja za starševsko varstvo (porodniški, očetovski, posvojiteljski dopust, dopust za nego in varstvo otroka, pravica do krajšega delovnega časa) in družinskih prejemkov (otroški, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka).

Na voljo so vam naslednji informativni izračuni

Izračun višine otroškega dodatka


Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (uradno prečiščeno besedilo) (ZSDP-UPB2) (Uradni list RS, št. 110/2006 z dne 26.10.2006)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 47/2006)

Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list RS, št. 31/2008)

Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Uradni list RS, št. 31/2008)

Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 105/2002)

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 129/2006)

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) (Uradni list RS, št. 103/2007)

Otroški dodatek


Družinski prejemki
Zavarovanje za starševsko varstvo

Na našem centru lahko uveljavljate pravice in pomoči iz Zakona o socialnem varstvu, Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ter denarne pomoči, ki jih omogočata Mestna občina Ljubljana in Občina Medvode.

Denarna socialna pomoč
Druge pomoči
Pomoč družini na domu in institucionalno varstvo odraslih


OTROŠKI DODATEK
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začano prebivališče na različnih naslovih).

Pravico uveljavljate na enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
obrazec, ki ga izpolnite in oddate osebno ali po pošti na pristojni center za socialno delo

Vložite jo lahko osebno ali jo pošljete po navadni ali elektronski pošti prek portala e-uprava.

Zakonodaja Upravičenci

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:
  • je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost,
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.
Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:
  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).


Rok za uveljavitev pravice in trajanje

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je treba vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, kar je razvidno iz izreka odločbe o pravici do otroškega dodatka.
Primer: Mati 9.12.2011 prvič vloži vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za svojo 12-letno hči.

Pravica se ji ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev prizna od 1.1.2012 do 31.12.2012. Novo vlogo mora vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, torej najkasneje do 31.12.2012. Če bo mati vlogo vložila 1.1.2013, bo pravica prekinjena in ji bo lahko ponovno priznana šele s prvim dnem naslednjega meseca, in sicer za dobo enega leta, torej od 1.2.2013 do 31.1.2014. V januarju 2013 pa ne bo upravičena do otroškega dodatka.
 
Opozorilo za obdobje do 31.12.2011:

Ker se pravica do otroškega dodatka po novem priznava za otroke do 18. leta starosti, se za obdobje do 31.12.2011 družini, ki ima enega ali več otrok, ki bo v tem času dopolnil 18 let, priznana pravica do otroškega dodatka samo do 31.12.2011. Za nadaljevanje pravice morate novo vlogo za otroški dodatek oddati decembra 2011, če želite otroški dodatek prejemati neprekinjeno.

Višina

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Višina otroškega dodatka mesečno po novi zakonodaji:

Doh. raz. povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih) znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18 leta (v evrih)
1. otrok 2. otrok 3. in
naslednji otrok		 1. otrok 2. otrok 3. in
naslednji otrok
1 do 18 % 114,85   126,33   137,83   168,31   179,73   243,55  
2 nad 18 % do 30 % 98,19   108,55   118,84   142,73   153,04   206,88  
3 nad 30 % do 36 % 74,83   83,65   92,42   110,48   119,25   162,89  
4 nad 36 % do 42 % 59,03   67,35   75,83   85,75   94,03   128,58  
5 nad 42 % do 53 % 48,27   56,33   64,33   68,04   76,06   103,27  
6 nad 53 % do 64 % 30,58   38,28   45,93   43,44   51,10   71,17  
7 nad 64 % do 82 % 22,94   30,58   38,28   28,83   36,44   49,65  
8 nad 82 % do 99 % 19,97     27,63     35,28     19,97     27,63     35,28    
Zneski otroškega dodatka se usklajujejo dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

Izjemna višina

  • Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 10 % povečanje<7b> posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
  • Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.
Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.

Izplačevanje

Ministrstvo izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Materialna oblika prejemkov

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Center odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Upoštevajo se vsi dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritju posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,…). Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine.

Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta.

Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (zaradi izgube zaposlitve se na primer ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

Dohodki, ki se upoštevajo:
  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužek in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • otroški dodatek,
  • denarna socialna pomoč, razen izredne denarne socialne pomoči,
  • varstveni dodatek,
  • državne štipendije (brez dodatkov),
  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
  • dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.
Premoženje, ki se upošteva:
  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denrana sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne na primer plača),
  • drugo premično premoženje.
Premoženje, ki se ne upošteva:
  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Premoženje se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

Ugotavljanje primernosti stanovanja

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja.

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše:

1-članska družina     60 m2
2-članska družina     90 m2
3-članska družina      110 m2
4-članska družina     130 m2
5-članska družina     150 m2
6-članska družina     170 m2

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

Sporočanje sprememb

Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in CSD-jev.
obrazec za sporočanje sprememb glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev

Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel, sporočiti samo naslednje spremembe, ki pri teh pravicah vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja:
  • sprememba števila oseb (npr. rojstvo otroka, sklenitev ali razveza zakonske zveze, nastanek ali prenehanje zunajzakonske skupnosti, smrt)
  • sprememba vzgojno-izobraževalnega oziroma visokošolskega zavoda
  • sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta
  • sprememba kraja stalnega prebivališča
  • izguba ali začetek prejemanja dohodka iz dela (npr. plača, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pokojnina,…).
O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od nastanka spremembe ali od dneva, ko je zanjo izvedel, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.





        Arhiv obvestil - veljano pred 01.01.2012 oziroma pred sprejetjem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)


Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oz. v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu.

Kdo ima pravico do otroškega dodatka?
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Kje se pravico do otroškega dodatka uveljavlja?
Pravico se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče. Če otrok nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo začasno prebivališče. Če otrok nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na sedež delodajalca enega od staršev.

Za otroke brez staršev oziroma otroke pod skrbništvom, center za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, uvede postopek po uradni dolžnosti. Če otrok brez staršev nima stalnega prebivališča, je pristojen center za socialno delo, kjer je nastal povod za postopek.

Če uveljavlja pravico do otroškega dodatka otrok sam, ki je starejši od 18. let, je pristojen center za socialno delo po njegovem stalnem prebivališču.

V katerem roku je potrebno pravico uveljavljati?
Če se pravico uveljavlja v roku 90 dni po rojstvu otroka, se pravica prizna z mesecem rojstva otroka.

Če se pravico uveljavlja kasneje, se pravico prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Do katere starosti otroka se lahko uveljavlja pravica do otroškega dodatka?
Pravico se lahko uveljavlja kadar koli do dopolnjenega 18. leta starosti otroka (razen izjem, naštetih v nadaljevanju), za otroke, starejše od 18 let pa le, če se šolajo, dokler imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.

Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po 26. letu starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku.

Za koliko časa se prizna pravica do otroškega dodatka?
Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta. Vsako leto je torej potrebno vložiti novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka.

Na kaj morate biti posebej pozorni, ko uveljavljate pravico do otroškega dodatka?
1. PRAVOČASNO VLOŽENA VLOGA

Od 1.1.2002 dalje centri za socialno delo izdajajo odločbe, s katerimi se pravico do otroškega dodatka prizna za eno leto. To pomeni, da bo pravica priznana s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge in ne več samo od 1. maja enega leta do 30. aprila naslednjega leta, kot je veljalo do 31.12.2001.
Primer: mati 16.5.2007 prvič vloži vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za svojo 12-letno hčer.

Pravica se ji prizna (seveda ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev) od 1.6.2007 do 31.5.2008. Novo vlogo mora vložiti v mesecu, v katere se izteče pravica do otroškega dodatka, torej najkasneje do 31.5.2008. Če bo mati vlogo vložila 1.6.2008, ji bo pravica prekinjena in ji bo (v kolikor izpolnjuje pogoje) ponovno priznana s prvim dnem naslednjega meseca, za dobo enega leta, torej od 1.7.2008 do 30.6.2009. V mesecu juniju 2008 pa ne bo upravičena do otroškega dodatka.

Če smo že upravičeni do otroškega dodatka, moramo biti zelo pozorni na datum poteka pravice, da pravočasno vložimo novo vlogo - to pomeni še pred iztekom stare pravice, da ne pride do ukinitve pravice do otroškega dodatka.

Da ne bo prihajalo do neljubih situacij, je potrebno natančno prebrati izdano odločbo o pravici do otroškega dodatka, iz katere je razvidno koliko časa traja pravica do otroškega dodatka, kdaj preneha, kolikšna je višina otroškega dodatka in ali je potrebno v času prejemanja otroškega dodatka kakšna dodatna dokazila (npr. potrdilo o šolanju).

2. POTRDILO O ŠOLANJU

Pomembna novost je tudi, da vlogam za priznanje pravice do otroškega dodatka ni več potrebno predložiti potrdil/a o šolanju za otroke do 18. leta starosti; če pa se uveljavlja pravica do otroškega dodatka za otroka, ki je starejši od 18 let, pa je potrdilo o šolanju potrebno obvezno priložiti. Če otrok v času prejemanja otroškega dodatka dopolni 18 let, mora še v istem mesecu predložiti potrdilo o šolanju na center za socialno delo.

Po 18. letu starosti otroka mora vlagatelj ob vsakem uveljavljanju pravice do otroškega dodatka obvezno predložiti tudi potrdilo o šolanju.

Kolikšna je višina otroškega dodatka?
Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred - upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu oz. v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Otroški dodatek znaša mesečno v letu 2011 (v EUR) v odbobju od 01.07.2011 dalje:

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka
1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok
Do 15% 114,85   126,33   137,83  
nad 15% do 25% 98,19   108,55   118,84  
nad 25% do 30% 74,83   83,65   92,42  
nad 30% do 35% 59,03   67,35   75,83  
nad 35% do 45% 48,27   56,33   64,33  
nad 45% do 55% 30,58   38,28   45,93  
nad 55% do 75% 22,94   30,58   38,28  
nad 75% do 99% 19,97     27,63     35,28    
Zneski otroškega dodatka za posameznega otroka se usklajujejo dvakrat letno, in sicer prvič v juliju mesecu z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–junij tekočega leta in drugič v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij–december preteklega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Otroški dodatek v odbobju od 01.07.2010 do 30.06.2011:

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka
1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok
Do 15% 114,31   125,73   137,18  
nad 15% do 25% 97,73   108,04   118,28  
nad 25% do 30% 74,48   83,25   91,98  
nad 30% do 35% 58,75   67,03   75,47  
nad 35% do 45% 48,04   56,06   64,03  
nad 45% do 55% 30,44   38,10   45,17  
nad 55% do 75% 22,83   30,44   38,10  
nad 75% do 99% 19,88     27,50     35,11    

Otroški dodatek v odbobju od 01.07.2009 do 30.06.2010:

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka
1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok
Do 15% 112,95   124,24   135,55  
nad 15% do 25% 96,57   106,76   116,88  
nad 25% do 30% 73,60   82,26   90,89  
nad 30% do 35% 58,05   66,24   74,58  
nad 35% do 45% 47,47   55,40   63,27  
nad 45% do 55% 30,08   37,65   45,17  
nad 55% do 75% 22,56   30,08   37,65  
nad 75% do 99% 19,64     27,17     34,69    

Otroški dodatek v obdobju od 01.07.2008 od 30.06.2009 (v EUR):

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka
1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok
Do 15% 110,41   121,45   132,50  
nad 15% do 25% 94,40   104,36   114,25  
nad 25% do 30% 71,95   80,41   88,85  
nad 30% do 35% 56,74   64,75   72,90  
nad 35% do 45% 46,40   54,15   61,85  
nad 45% do 55% 29,40   36,80   44,15  
nad 55% do 75% 22,05   29,40   36,80  
nad 75% do 99% 19,20     26,56     33,91    

Otroški dodatek znaša mesečno v letu 2008 (v EUR) v obdobju do 30.06.2008:

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka
1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok
Do 15% 106,06   116,67   127,28  
nad 15% do 25% 90,68   100,25   109,75  
nad 25% do 30% 69,12   77,24   85,35  
nad 30% do 35% 54,51   62,20   70,03  
nad 35% do 45% 44,57   52,02   59,41  
nad 45% do 55% 28,24   35,35   42,41  
nad 55% do 75% 21,18   28,24   35,35  
nad 75% do 99% 18,44     25,51     32,57    

Otroški dodatek je v letu 2007 znašal mesečno v (EUR):

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka
1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok
Do 15% 94,44   103,89   113,34  
nad 15% do 25% 80,75   89,27   97,73  
nad 25% do 30% 61,55   68,78   76,00  
nad 30% do 35% 48,54   55,39   62,36  
nad 35% do 45% 39,69   46,32   52,91  
nad 45% do 55% 25,15   31,48   37,77  
nad 55% do 75% 18,86   25,15   31,48  
nad 75% do 99% 16,42     22,71     29,00    

Otroški dodatek je v letu 2006 znašal mesečno (v SIT):

Dohodek na družinskega člana v % povprečne plače RS Znesek otroškega dodatka za posameznega otroka
1. otrok 2. otrok 3. in