Prva socialna pomoč
  CSD  Dejavnosti     Področje rejništva in posvojitev Nazaj  
Dejavnosti centra za pomoč ljudem v težavah in programi za izvajanje preventive in samopomoči.

Model multidisciplinarnega pristopa pri obravnavi nasilja v družini
  Opis
  REGIJSKA INTERVENTNA SLUŽBA
Varstvo otrok in družine in preprečevanja nasilja v družini
  Opis
Psihološka služba
svetovanje staršem, svetovanje zakoncema ali partnerjema ...
Področje rejništva in posvojitev
Področje skrbništva
Enota Medvode - polivalentno delo
Nahaja se na dislocirani lokaciji v Medvodah. Namen enote je delo čimbolj približati uporabnikom.
Področje dela s starejšimi
Pomoč je namenjena starim ljudem in družinskim članom pri reševanju kompleksnih socialnih problemov.
Področje dela z invalidi
Pomoč je namenjena otrokom, mladostnikom in odraslim osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Področje dela z zasvojenostmi in postpenalna obravnava
Področje dela z mladostniki
  Delo z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj
  Namestitev otrok in mladostnikov v stanovanjske skupine in vzgojne zavode
 

Rejništvo

Namen rejništva je, da se otroku, ki nima svoje družine, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali ga je potrebno zaradi ogroženosti izločiti iz okolja v katerem živi, v nadomestnih družinah omogoči zdrava rast, skladen osebnostni razvoj, izobraževanje in usposobitev za življenje in delo.
Centri za socialno delo imajo kot javni zavodi po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih javno pooblastilo za izvajanje rejništva, kot obliko družbenega varstva otrok.

V Sloveniji je trenutno pri 688 rejniških družinah 1156 otrok (julij 2010). Korenine organiziranega rejništva segajo v leto 1926, kjer so bile na območju Domžal in okolice zabeležene prve družine, ki so imele v svoji oskrbi tako imenovane sirote. Center za socialno delo Domžale danes zavzema vodilno vlogo pri pridobivanju, izobraževanju in spremljanju rejniških družin. Tako ljubljanski centri in okoliški nameščajo otroke na območje Domžal, Lukovice, Krašnje, Moravč. Na območju mesta Ljubljane so rejniške družine, ki so v sorodstvenem razmerju do otroka-rejenca (babice, dedki, tete, strici).

Vsaka zgodba otroka, ki ga namestimo v rejniško družino je drugačna. To so zgodbe , ki nas prevzamejo, pretresejo, vznemirijo. Večina namestitev v rejniško oskrbo je s strani staršev prostovoljnih. V primeru, ko gre za ogroženost otroka v matični družini pa starši tega ne uvidijo in ne pristanejo na začasno namestitev v rejniško oskrbo ima center možnost oziroma dolžnost, da poskrbi za takega otroka in sicer tako, da je staršem odvzet. Ko se razmere v matični družini sanirajo se otrok vrne domov.

Otroka se namesti v družino, ki ga sprejme z njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi, ranami, ki so mu jih prizadejali starši in okolje.

Z 02.01.2003 je pričel veljati nov Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Zakon ne zajema rejnikov, ki že imajo v oskrbi rejence.

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost mora:
  • imeti stalno prebivališče v R Sloveniji
  • imeti zaključeno vsaj poklicno oz.strokovno izobrazbo
  • biti polnoleten

    Oseba, ki bi želela izvajati rejniško dejavnost lahko vloži vlogo za izvajanje te dejavnosti na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Center rejnika izdela oceno primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Nato komisija za izbor kandidatov za izvajanje te dejavnosti izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere določeno število kandidatov, glede na potrebe rejništva.

    Izbrani kandidati bodo napoteni na usposabljanje za izvajanje rejniške dejavnosti. Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja bo ministrstvo izdalo kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.
    Rejniki, ki skrbijo za tri otroke ali manj, če gre za otroke s posebnimi potrebami imajo možnost uveljavljati to dejavnost kot poklic, to pomeni, plačilo prispevkov za socialno varnost.
    Rejnik za posameznega rejenca prejme mesečno rejnino, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnino sestavljajo materialni stroški za rejenca, ki od 01.07.2010 znašajo 271,45 eurov, denarni prejemek v višini otroškega dodatka, ki znaša 114,31 eurov in plačilo dela, ki znaša 122,93 eurov.

    Center za socialno delo Ljubljana-Šiška ima trenutno v rejniški oskrbi 44 otrok, nekaj v Ljubljani pri sorodnikih veliko večino pa na območju Domžal.

    Na področju mesta Ljubljane primanjkuje rejniških družin. Otroku bi bilo lažje, da bi ob namestitvi v rejniško oskrbo ostal v domačem - mestnem okolju. Prav tako bi potrebovali v Ljubljani družine, ki bi bile pripravljene vzeti v oskrbo otroke, ki prihajajo iz zavodske oskrbe oz. stanovanjskih skupin in potrebujejo družino preko vikenda in počitnic.

  • Posvojitve

    Centri za socialno delo imajo javna pooblastila za izvajanje posvojitev. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa pogoje za posvojitev, razmerja, ki nastanejo s posvojitvijo in postopek za posvojitev. Govorimo o popolni posvojitvi, kar pomeni, da s posvojitvijo otroka, biološkim staršem prenehajo njihove pravice in dolžnosti, otrok - posvojenec deduje po posvojiteljih. Posvojitev se ne more razvezati.

    Na centru za socialno delo Ljubljana-Šiška izvajamo glede na krajevno pristojnost obojestranske in enostranske posvojitve. Na žalost je otrok primernih za posvojitev iz leta v leto manj, tako, da je čakalna doba bodočih posvojiteljev več let. Večina zakoncev, kandidatov bi želela posvojiti dojenčka, starejši pari pa se odločajo za večjega otroka, ki ponavadi prihaja iz rejniške družine in so podani pogoji za posvojitev.

    Zakonca, ki se odločita za posvojitev otroka na pristojen center za socialno delo (glede na njuno stalno bivališče) vložita vlogo za posvojitev, ki vključuje: prošnjo z življenjepisom, zdravniško potrdilo, potrdilo o državljanstvu, izpisek iz poročne matične knjige, izpisek iz matične knjige rojenih, potrdilo o zaposlitvi, potrdilo da jima ni odvzeta roditeljska pravica, potrdilo, da nista bila kaznovana in da nista pod skrbništvom. Pri oceni primernosti kandidata za posvojitev otroka sodelujeta socialni delavec in psiholog, ki vsak iz svojega zornega kota ugotavljata primernost kandidata. Opravi se tudi obisk na domu. Ko se ugotovi, da izpolnjujeta pogoje za posvojitev otroka, se zakonca uvrsti na čakalno listo.

     
              UVELJAVITEV ZAKONA O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI

    Z 2. januarjem 2003 je začel veljati novi Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki sistemsko ureja izvajanje te dejavnosti in operacionalizira vsebino dela in naloge udeleženih v rejništvu. Zakon je bil predlagan Državnemu zboru v sprejem zaradi nujnosti ureditve področja rejništva, tako zaradi kvalitetnejšega izvajanja rejništva kot zaradi zakonsko neurejenega področja tovrstnega varstva otrok. Zakon vsebinsko ne posega v institut rejništva kot oblike družinskopravnega varstva mladoletnikov, saj to ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

    Z zakonom želimo dvigniti kakovost izvajanja rejništva ter kakovost rejništva samega, s tem pa nuditi otrokom, ki v rejništvo vstopajo, čim bolj ustrezno obravnavo. Pri rejništvu namreč ne gre le za to, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, najdemo nadomestno družino, ampak tudi za odgovornost, da mu najdemo družino, v kateri bo pridobil pozitivno družinsko izkušnjo. Temeljne psihološke pravice otroka je najlažje zagotoviti v družini, v skupini, ki je otroku hkrati varna in razvidna.

    Zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pogoje in postopek za izvajanje rejniške dejavnosti kot edini poklic, določa normative za izvajanje rejniške dejavnosti, opredeljuje dolžnosti rejnikov in naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti, ureja financiranje rejniške dejavnosti ter nekatera druga vprašanja, vezana na izvajanje zakona. Določa tudi način in postopek prehoda dosedanjega rejništva na izvajanje rejništva po zakonu. Rejništvo ima namreč v Sloveniji dolgoletno tradicijo.
    Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost so stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, vsaj poklicna ali strokovna izobrazba in polnoletnost. Zakon dopušča izjeme, če je to v rejenčevo korist. Določeno je tudi, kdo ne more biti rejnik, v katerih primerih lahko izvaja rejništvo otrokov sorodnik ter katere osebe se po tem zakonu štejejo za otrokovega sorodnika.

    Vse osebe, ki želijo postati rejniki, morajo pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in biti vpisane v evidenco izdanih dovoljenj pri ministrstvu, pristojnem za družino. Prijavijo se na pristojnem centru za socialno delo, ki najprej ugotovi, če so izpolnjeni formalni pogoji, nato pa ugotovi primernost prijavljenega kandidata in njegove družine za izvajanje tovrstne dejavnosti.

    Ministrstvo, pristojno za družino, vsako leto centrom za socialno delo sporoči potrebno število novih rejnic oziroma rejnikov. Ti posredujejo ministrstvu tiste popolne vloge, ki imajo pozitivno oceno glede primernosti za izvajanje rejniške dejavnosti, komisija pa izbrane kandidate napoti na usposabljanje. Na osnovi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda posameznemu kandidatu dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj. Določeno je tudi, v katerih primerih dovoljenje preneha in v katerih primerih se odvzame.

    Za izvajanje rejniške dejavnost kot poklic mora imeti rejnik dovoljenje ministrstva in ne sme biti v delovnem razmerju, biti družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

    Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri rejence, večje število pa le izjemoma. Rejniki, ki izvajajo rejništvo kot poklic, pa morajo imeti istočasno nameščene tri rejence. Ta normativ je lahko znižan samo v primerih, ki jih določa zakon.

    Dolžnosti rejnika so določene tako v odnosu do rejenca kot tudi v odnosu do rejenčevih staršev oziroma skrbnikov in centrov za socialno delo. Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati dodatnih usposabljanj. V dodatna usposabljanja se je dolžan vključiti tudi sorodnik otroka, če izvaja rejništvo.

    Naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti so razdeljene na tri področja, in sicer na naloge, ki se nanašajo na izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, naloge pri samem izvajanju rejništva in druge naloge, ki izhajajo iz izvajanja rejniške dejavnosti.

    Rejnik in pristojni center za socialno delo skleneta rejniško pogodbo, s katero se pisno določijo pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank. Zakon določa obvezne določbe rejniške pogodbe, kdaj rejniška pogodba preneha, odpovedni rok v primeru odpovedi rejniške pogodbe ter v katerih primerih se rejniška pogodba razveže. Zakon določa tudi, da se lahko rejniška pogodba podaljša tudi po polnoletnosti otroka, če ta zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposoben za samostojno življenje, in če otrok ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, najdalj pa do dopolnjenega 26. leta starosti, če ta s tem soglaša.

    Rejnina, ki pripada rejniku za vsakega rejenca, zajema oskrbnino in plačilo dela. Tistim rejnikom, ki izvajajo rejništvo kot poklic, se zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

    Zakon določa tudi, da minister, pristojen za družino, vsako leto podeli največ tri priznanja najbolj zaslužnim rejnicam oziroma rejnikom.